<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Meritve permeabilnosti sestavin eteričnih olj skozi kožo prašičjega uhlja in vitro</dc:title><dc:creator>Smodiš,	Sindy	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žakelj,	Simon	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sestavine eteričnih olj</dc:subject><dc:subject>Franzova difuzijska celica</dc:subject><dc:subject>plinska kromatografija</dc:subject><dc:subject>permeabilnost</dc:subject><dc:subject>prašičja koža</dc:subject><dc:description>Koža je naš največji in najtežji organ, njena najpomembnejša naloga je barierna funkcija, ki jo zagotavlja rožena plast. Če je barierna funkcija oslabljena, sta absorpcija tujih snovi in izguba lastnih (predvsem vode) skozi kožo povečani, kar ni zaželeno. Permeabilnost spojin skozi kožo določamo in vitro ali in vivo. Najpogostejša je metoda in vitro z uporabo Franzovih difuzijskih celic, ki ni etično sporna v primerjavi z nekaterimi metodami in vivo.
Namen diplomske naloge je bil določiti permeabilnost petih pogostih sestavin eteričnih olj (kafre, linaloola, mentola, linalilacetata in 1,8-cineola). Poskus smo izvedli v Franzovih celicah na koži prašičjega uhlja, vzorčili pa smo v okviru 24-ur. Za analizo vzorcev smo si izbrali plinsko kromatografijo, pri čemer smo sprva uporabili detektor FID. Po izvedbi predposkusa se je izkazalo, da detektor FID ni dovolj občutljiv, da bi po poskusu in vitro zaznali prisotnost izbranih spojin v akceptorskem mediju. Zato smo nadaljnje meritve opravljali z bolj občutljivo sklopljeno metodo plinske kromatografije z masno spektrometrijo. Ker je akceptorska raztopina na osnovi fosfatnega pufra s primesmi, zaradi katerih niso mogoče direktne meritve s plinsko kromatografijo, smo morali razviti ustrezen postopek ekstrakcije, ki je moral imeti čim boljši in ponovljiv izkoristek. Da smo lahko preverili, ali oleinska kislina izboljša permeabilnost izbranim sestavinam eteričnih olj, smo uporabili tudi dva različna donorska medija.
Ugotovili smo, da s plinsko kromatografijo z detektorjem FID ni bilo mogoče zaznati nobene izbrane spojine, medtem ko smo s sklopljeno metodo plinske kromatografije z masno spektrometrijo nekatere zaznali. Vse testirane spojine so zelo slabo permeabilne. Največjo permeabilnost ima kafra, sledila sta 1,8-cineol in linalool ter nazadnje mentol. Linalilacetata nismo uspeli zaznati v nobeni akceptorski raztopini, zato predvidevamo, da ni prehajal kožne bariere oziroma njegovo prehajanje ni bilo biološko relevantno. Pri celicah s prisotno oleinsko kislino smo videli majhno povečanje permeabilnosti pri vseh spojinah, vendar te razlike niso bile statistično značilne.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-03-18 12:07:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106822</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 67085</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
