Preprečevanje okužb likvorja pri bolnikih z vstavljeno zunanjo ventrikularno drenažoBorišek, Darja (Avtor) Djekić, Bernarda (Mentor) Zidar-Zupan, Alenka (Komentor) cerebrospinalna tekočinahidrocefalusintrakranialni pritiskzdravstvena negaodvzem vzorca likvorjapojavnost okužbeUvod: Zunanja ventrikularna drenaža je eden izmed najbolj pogostih nevrokirurških posegov. Njena naloga je začasno dreniranje likvorja iz možganskih prekatov. Vstavitev drenaže je rutinski poseg, ki lahko za seboj potegne številne zaplete. Najpogostejša med njimi je okužba, ki ima za posledico daljše bivanje v bolnišnici ali celo smrt. Namen: Namen diplomskega dela je z vidika zdravstvene nege predstaviti preprečevanje okužb likvorja pri bolnikih, ki imajo vstavljeno zunanjo ventrikularno drenažo. Ugotoviti smo želeli, kakšna je pojavnost okužb likvorja, kateri so najpogostejši vzroki za okužbo in kako odvzem vzorca likvorja vpliva na pojav okužb. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s kritičnim pregledom slovenske in tuje strokovne in znanstvene literature. Iskanje literature je potekalo preko spletnega portala digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL) v mednarodnih spletnih bazah CINAHL in Medline ter s pomočjo vzajemne kataloške baze podatkov COBIB.SI. Zbiranje in pregled literature je potekalo od maja do oktobra 2018. Upoštevala se je literatura, ki je bila napisana med leti 2008 in 2018. Iskanje literature je potekalo s pomočjo ključnih besed: zunanja ventrikularna drenaža/external ventricular drainage, infekcija ali okužba/infection, ventrikulitis/ventriculitis, meningitis; rokovanje/manipulation, odvzem vzorca likvorja/cerebrospinal fluid sampling Rezultati: Okužbe likvorja so se po navajanjih v literaturi pojavile v razponu od 6,1 do 32,2 %. Zaradi različnih pristopov pri ugotavljanju pojavnosti okužb, dobljenih vrednosti ni možno posplošiti. Na pojav okužbe vpliva čas trajanja vstavljene drenaže in sicer se pojavi okužba povprečno 6,5 dni po vstavitvi. Dejavniki tveganja za razvoj okužbe so tudi: hemoragični dogodek, predhodna sistemska okužba, vstavljenih več zaporednih drenov, lumbalna drenaža in puščanje ob mestu vstavitve drena. Nevarnost za razvoj okužbe se poveča z večanjem števila odvzetih vzorcev likvorja. Razprava in sklep: Medicinska sestra mora bolnika z vstavljeno zunanjo ventrikularno drenažo ves čas nadzorovati. Poznati mora znake, ki kažejo na pojav okužbe. Znati mora pravilno rokovati s sistemom. Smiselno bi bilo, da bi tudi v Sloveniji vpeljali enostavne protokole, ki bi zajemali tako vstavitev kot oskrbo katetra in bi bili namenjeni zdravnikom in medicinskim sestram. Smernice in protokoli, ki že obstajajo, bi morali biti pregledani in obnovljeni.20192019-03-18 11:46:11Diplomsko delo/naloga106816VisID: 90222COBISS_ID: 5596267sl