<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Komunikacija v delovni terapiji</dc:title><dc:creator>Kroflič,	Veronika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marušič,	Vita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>terapevtska komunikacija</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>komunikacija v zdravstvu</dc:subject><dc:description>Uvod: Novodobne metode zdravstvene oskrbe vedno bolj aktivno vključujejo uporabnika, s tem komunikacija v zdravstvu postaja vse bolj pomembna. Delo vključuje nepretrgano komunikacijo, ki v pogovoru z uporabnikom predstavlja več kot samo izmenjavo sporočil – je terapevtsko sredstvo. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, v kakšni meri se zaposleni delovni terapevti poslužujejo uporabe terapevtske komunikacije, kakšne ovire se pojavljajo v komunikaciji med terapevti in uporabniki ter kako jih rešujejo. Raziskati komunikacijo v timih v katerih sodelujejo, vpliv komunikacije v timih na zadovoljstvo na delovnem mestu ter posledično na kakovost dela. Metode dela: Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz trditev v več sklopih. Odgovori so bili izbirnega tipa (s stopnjevalno lestvico). Vzorčenje je bilo priložnostno, izvedeno po kriteriju dosegljivosti in pripravljenosti na sodelovanje. Vzorčenje je bilo tudi namensko, saj smo povezavo do spletnega anketnega vprašalnika poslali le zaposlenim delovnim terapevtom. Zbrali smo 93 veljavnih vprašalnikov. Rezultati: 78 anketirancev (83,87%) je na trditev: uporabljam terapevtsko komunikacijo (empatično poslušanje, zanesljivost, spoštovanje, terapevtski dotik idr.) odgovorilo, da to za njih ˝povsem drži˝, nihče ni odgovoril, da terapevtske komunikacije ne uporablja. 43 (46,24%) delovnih terapevtov navaja, da se pomanjkanje časa za pogovor ˝pogosto˝ pojavlja kot ovira v komunikaciji, 42 (45,16%) ˝včasih˝. 46 (49,46%) delovnih terapevtov je navedlo, da pri reševanju konfliktov ˝vedno˝ najprej poslušajo uporabnika in šele nato ukrepajo dalje, 41 (44,09%) jih tako ravna ˝pogosto˝. 57 (61,29%) delovnih terapevtov se ˝povsem strinja˝ s trditvijo, da je njihova komunikacija na delovnem mestu dobra, 35 (37,63%) se jih ˝delno strinja˝. Razprava in zaključek: Terapevtske komunikacije se delovni terapevti v veliki meri poslužujejo in jo znajo uporabljati. Iz tega sklepamo, da se naši anketiranci zelo dobro zavedajo njenega pomena. Komunikacija je za zdravljenje nekaterih problemov in bolečin lahko celo odločilnega pomena. Odnosi, komunikacija in pričakovanja zdravstvenega osebja statistično pomembno vplivajo na rezultat zdravstvene obravnave. Motnje v komunikaciji in konfliktne situacije zmanjšamo z ustvarjanjem dobrih odnosov in s senzibilnim ter kompetentnim vodenjem pogovora. Dobro je, da znamo v stikih z uporabniki presegati rutino, a je pri tem pomembno paziti, da ohranjamo profesionalno distanco. Rezultati dokazujejo, da stanje ni alarmantno, a za delovne terapevte mora biti nadgradnja na tem področju stalnica.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-03-18 11:46:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106815</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 90221</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5596523</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
