SPREMLJANJE OKUŽBE Z VIRUSOM HEPATITISA C MED SLOVENSKIMI NOSEČNICAMIKopilović, Boris (Avtor) Klavs, Irena (Mentor) Poljak, Mario (Komentor) Hepatitis C virusprevalencanosečniceNamen dela: Na do sedaj največjem vzorcu nosečnic v svetu smo želeli oceniti spreminjanje prevalence okužbe z virusom hepatitisa C (HCV) v 15-letnem obdobju z metodologijo ponavljajočih se presečnih raziskav z nevezanim anonimnim testiranjem ostankov serumov, ki so bili odvzeti nosečnicam. Rezultate smo primerjali s prevalenco med krvodajalkami enake starosti, da bi sklepali o prevalenci okužbe s HCV in njenem spreminjanju med ženskami v rodni starosti. Cilji in hipotezi: Želeli smo oceniti prevalenco okužbe s HCV med slovenskimi nosečnicami in opisati njeno spreminjanje s ponavljajočimi se presečnimi raziskavami v obdobju 1999-2013 in rezultate primerjati s prevalenco med slovenskimi krvodajalkami. Preverili smo hipotezi: (a) prevalenca okužbe s HCV med slovenskimi nosečnicami se je postopoma zniževala od 1999 do 2013; (b) prevalenca okužbe s HCV med slovenskimi nosečnicami starimi 20-29 let v letih 1999, 2003, 2009 in 2013 je bila višja od prevalence med slovenskimi krvodajalkami starimi 20-29 let. Utemeljitev: Podatkov o prevalenci okužb s HCV v slovenski populaciji in njenem spreminjanju nismo imeli. V številnih državah so prevalenco okuženih s HCV ocenjevali v priložnostnih vzorcih nosečnic. Po dosegljivih podatkih, nihče ni naredil raziskave, ki bi ugotavljala, kako se je med nosečnicami prevalenca spreminjala. Metode: Uvedli smo metodo ponavljajočih se presečnih raziskav za spremljanje spreminjanja prevalence okužbe s HCV z nevezanim anonimnim testiranjem ostankov serumov odvzetih za namene presejanja nosečnic na sifilis. Uporabili smo serume banke serumov Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki so bili zbrani v letih 1999, 2003, 2009 in 2013 v mreži laboratorijev, ki izvajajo testiranje na sifilis, za namen epidemiološkega spremljanja spreminjanja prevalence okužbe s HIV z nevezanim anonimnim testiranjem. Vzorce smo testirali na anti-HCV. Vse anti-HCV reaktivne vzorce smo testirali na HCV RNK in določili genotipe. Z deskriptivnimi statističnimi metodami smo opisali prevalenco okužbe s HCV pri nosečnicah različnih starosti v teh letih in rezultate za 20-29 let stare primerjali z ocenami prevalence za krvodajalke enake starosti. Rezultati: Med skupno 31.849 testiranih vzorcev je bilo 41 anti-HCV pozitivnih (0,13 %; 95 % interval zaupanja (IZ): 0,09 % - 0,17 %) in 29 HCV RNK pozitivnih (0,09 %; 95 % IZ: 0,06 % - 0,13 %). Ocene letne prevalence okužb s HCV (prevalence HCV RNK) so se gibale med 0,06 % (95 % IZ: 0,02 % - 0,14 %) in 0,14 % (95 % IZ: 0,07 % - 0,25 %) (p>0,05). Tako nisem potrdil hipoteze, da se je prevalenca okužbe s HCV med slovenskimi nosečnicami postopoma zniževala od 1999 do 2013. Tudi med starostnimi skupinami (manj kot 20 let, 20-29 let in 30 let ali več) v opazovanih letih ni bilo razlik (p>0,05). V letih 2003, 2009 in 2013 je bila prevalenca okužbe s HCV med slovenskimi krvodajalkami v starostni skupini 20-29 let 0 % (enostranski, 97,5 % IZ: 0,00 % - 0,06 %). V istih letih je bila prevalenca okužbe s HCV med slovenskimi nosečnicami starimi 20-29 let 0,11 % (95 % IZ: 0,06 % - 0,18 %). Potrdil sem hipotezo, da je bila prevalenca okužbe s HCV med slovenskimi nosečnicami starimi 20-29 let v letih 2003, 2009 in 2013 višja od prevalence okužbe s HCV med slovenskimi krvodajalkami starimi 20-29 let. Razpravljanje in zaključek: Na največjem vzorcu nosečnic v svetu in za najdaljše obdobje spremljanja (15 let) smo v Sloveniji prvič pridobili podatke o prevalenci okužbe s HCV med nosečnicami z uvedbo nove in cenovno ugodne metode epidemiološkega spremljanja s ponavljajočimi se presečnimi raziskavami z nevezanim anonimnim testiranjem na okužbo s HCV v lahko dosegljivih priložnostnih vzorcih nosečnic. Ocenjena prevalenca je bila nižja od vseh doslej objavljenih ocen za prevalenco okužbe s HCV med nosečnicami v evropskih državah in se v tem obdobju ni pomembno spremenila. V Sloveniji ne moremo priporočati presejanja nosečnic na HCV. Nosečnice predstavljajo bolj primerno skupino žensk v rodni starosti za sklepanje o prevalenci okužbe s HCV in njenem spreminjanju med ženskami v splošnem prebivalstvu kot krvodajalke iste starosti. Na osnovi teh rezultatov lahko sklepamo, da je tudi prevalenca okužb s HCV v splošnem prebivalstvu v rodni starosti relativno nizka. Zaključujem, da bi bilo v epidemiološko spremljanje hepatitisa C v Sloveniji smiselno vključiti na pet let ponavljajoče se presečne raziskave za ocenjevanje prevalence okužbe s HCV v priložnostnih vzorcih serumov nosečnic, ki so odvzeti za namene presejanja na sifilis.20192019-03-18 11:41:59Doktorsko delo/naloga106813VisID: 11509COBISS_ID: 3969044sl