Pravica do neposrednega zaslišanja obremenilnih prič v novejši judikaturi Evropskega sodišča za človekove praviceBorenović, Nikolina (Avtor) Gorkič, Primož (Mentor) Hafner, Miha (Komentor) pravica do neposrednega zaslišanja obremenilnih pričEvropsko sodišče za človekove praviceEvropska konvencija za človekove pravicepošteno sojenjehearsay dokazAl-Khawajev testPravica do neposrednega zaslišanja obremenilne priče je izrazito v ospredju definicije poštenega postopka in ena ključnih pravic obrambe. Evropska konvencija za človekove pravice jo opredeljuje v 3. odstavku 6. člena. Pravica je doživela velik razvoj skozi zgodovino. Na začetku je bila izrazito absolutna, v novejši judikaturi Evropskega sodišča za človekove pravice pa se že kaže rahljanje absolutnosti v smeri uvajanja izjem. Izrazit preobrat pri interpretaciji je doživela s sodbo Al-Khawaja in Tahery proti Veliki Britaniji, v kateri je sodišče uvedlo trostopenjski test, kateremu je treba zadostiti, da se lahko sprejme trditev določene priče, ki je obramba ni imela možnosti navzkrižno zasliševati. Tak dokaz po novi doktrini lahko sprejmemo, če je v ozadju upravičen razlog za odsotnost priče, če dokaz ni bil izključen ali odločilen za obsodbo ali pa če so bila postopkovna jamstva dovolj močna. S to zadnjo točko je sodišče uvedlo že izjemo od izjem, kot sta opozorila dva sodnika v ločenem mnenju, že izjeme pa bi morali interpretirati ozko. Kritiki so v svojih člankih razpravljali o naravi pravice, odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice ter tudi o praksi v ZDA, ki se zlahka ne odpove absolutnosti. Slovenija pa se je s svojimi sodnimi odločitvami izkazala kot ena od držav, ki spoštujejo prakso ESČP in ji sledijo v svojih sodnih odločbah.20192019-03-18 11:36:59Magistrsko delo/naloga106807VisID: 86778COBISS_ID: 16646737sl