<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv višine grebena na pridelek žlahtnega jagodnjaka (Fragaria x ananassa Duch.) sort 'Clery' in 'Joly'</dc:title><dc:creator>Okorn,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hudina,	Metka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sadjarstvo</dc:subject><dc:subject>jagoda</dc:subject><dc:subject>pridelek</dc:subject><dc:subject>sorte</dc:subject><dc:subject>greben</dc:subject><dc:description>Leta 2016 je bil postavljen poskus, v katerem smo želeli ugotoviti vpliv višine grebena na količino pridelka in nekatere lastnosti plodov žlahtnega jagodnjaka (Fragaria x ananssa Duch.) sort 'Clery' in 'Joly'. Poskus je potekal na grebenih z zastirkami na treh različnih višinah: 20 cm, 30 cm in 40 cm. Za vsako višino grebena je bilo posajenih 20 sadik sorte 'Clery' in 20 sadik sorte 'Joly'. Maja in junija 2017 smo plodove postopno obrali, jim izmerili višino, širino, debelino, maso ploda, trdoto mesa in vsebnost topne suhe snovi. Pridelek je bil izmerjen tudi pri vsakem posameznem obiranju, prešteli smo tudi število plodov. Ugotovili smo, da imajo povprečno manjše dimenzije plodovi pri višini grebena 40 cm, največje pa pri višini grebena 20 cm. Povprečna masa ploda je bila največja pri višini grebena 20 cm in najmanjša pri višini grebena 40 cm. Najmehkejši so bili plodovi pri višini grebena 40 cm, pri višini grebena 20 in 30 cm pa je bila trdota mesa enaka. Vsebnost topne suhe snovi je bila največja pri višini grebena 30 cm, najmanjša pa pri višini grebena 20 cm.</dc:description><dc:publisher>[T. Okorn]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-03-18 11:11:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106789</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 634.75:631.526.32:631.559(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 163546</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 9180793</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
