Vpliv vodenega aktivnega učenja kemije na spremembo razumevanja kemijskih pojmovKolbl, Jasmina (Avtor) Devetak, Iztok (Mentor) Juriševič, Mojca (Komentor) vodeno aktivno učenje kemije (VAUK)Raziskave kažejo, da je eden pomembnejših dejavnikov večje učinkovitosti učnega procesa vodena in strukturirana aktivnost učencev. Učenci naj bi, kjer je to seveda smiselno in izvedljivo, z lastno aktivnostjo, ob učiteljevem mentorstvu, v procesu raziskovanja po skrbno premišljenih korakih izgrajevali svoje znanje. Vodeno aktivno učenje kemije (VAUK) je eden izmed izobraževalnih pristopov, pri katerem se opisane dejavnosti tudi izvajajo med poukom kemije. Doktorska disertacija obravnava učinke uporabe VAUK izobraževalnega pristopa, ki se ne nanaša zgolj na preučevanje njegovega vpliva na kakovost in trajnost znanja o elektrolitih pri trinajstletnikih, temveč obsega tudi preučevanje vplivov drugih spremenljivk, ki lahko dodatno podprejo kakovostno učenje kemijskih pojmov z implementacijo VAUK pristopa v pouk kemije. Te spremenljivke so sposobnost formalno-logičnega mišljenja učencev, odnos učencev do kemije, do sodelovalnega učenja in do VAUK izobraževalnega pristopa (situacijski interes). Med implementacijo VAUK izobraževalnega pristopa in po njej so bile na manjšem vzorcu izbranih učencev preučevane tudi poti razvoja pojmovanj učencev o elektrolitih. Za namen ugotavljanja učinkov uporabe VAUK pristopa pri pouku kemije so bili najprej razviti učni moduli za usvajanje učne vsebine o Kislinah, bazah in soleh z VAUK izobraževalnim pristopom, ki se jih je skozi pilotno raziskavo optimiziralo. Poleg tega se je v pilotni raziskavi razvilo oz. optimiziralo tudi vse ostale inštrumente (vprašalniki, TOLT ter preizkusi znanja), ki so se uporabili v glavni raziskavi. V vzorec je bilo vključenih 383 učencev, v povprečju starih 13 let, in dvanajst njihovih učiteljev, s povprečno delovno dobo 23 let, iz geografsko in bivalno (mestnih, primestnih, podeželskih) mešanih območij Republike Slovenije. Učence se je glede na predznanje in sposobnosti formalno-logičnega mišljenja razdelilo v dve skupini: eksperimentalno in kontrolno. Učenci eksperimentalne skupine so se učili o elektrolitih po VAUK izobraževalnemu pristopu, učenci kontrolne skupine pa so bili deležni tradicionalnega pouka. Med potekom raziskave so učenci s svojimi učitelji v sedmih VAUK učnih modulih (desetih učnih urah) obravnavali učno vsebino o Kislinah, bazah in soleh. Po koncu obravnave so rešili preizkus znanja, en mesec in štiri mesece po usvajanju učne vsebine o elektrolitih pa še pozna preizkusa znanja, saj se je le na tak način lahko ugotovilo razlike med skupinama v kakovosti in trajnosti znanja o elektrolitih. Poleg tega se je na vzorcu učencev, ki so bili vključeni v eksperimentalno skupino, spremljalo spremembo njihovega interesa za učenje znotraj VAUK skupin in odnos do kemije ter sodelovalnega učenja. Na osnovi podatkov, pridobljenih z intervjuji, je bila opravljena še poglobljena analiza poti razvoja pojmovanj o elektrolitih izbranih petnajstih učencev eksperimentalne skupine. Statistična analiza kvantitativnih podatkov je potrdila, da so učenci eksperimentalne skupine, v primerjavi z učenci kontrolne skupine, dosegli statistično pomembno boljše rezultate na preizkusu in poznih preizkusih znanja. Mogoče je trditi, da sta kakovost in trajnost znanja učencev, ki so se učili o elektrolitih z VAUK izobraževalnim pristopom, boljša, kot če so trinajstletniki deležni tradicionalnega pouka kemije, kjer spoznavajo učno vsebino o elektrolitih. Rezultati tudi kažejo, da učenci z bolje razvitimi sposobnostmi formalno-logičnega mišljenja dosegajo na preizkusih in poznih preizkusih znanja statistično pomembno boljše rezultate kot učenci z manj razvitim formalno-logičnim mišljenjem. Poleg tega rezultati kažejo, da je VAUK izobraževalni pristop učinkovit tako za učence, ki so še vedno na konkretni ravni mišljenja, kot za tiste, ki so že dosegli formalno-logično raven, saj so oboji izkazali statistično pomembno boljše rezultate v primerjavi z učenci kontrolne skupine na isti ravni razvoja mišljenja. Rezultati raziskave poleg evalviranja učinkovitosti VAUK izobraževalnega pristopa z vidika razumevanja pojmov kažejo, da se v času implementacije VAUK izobraževalnega pristopa odnos učencev eksperimentalne skupine do kemije ni spremenil. Tudi odnos do sodelovalnega učenja se po koncu izvedbe VAUK učnih modulov v primerjavi z začetnim merjenjem ni spremenil. Rezultati tudi kažejo, da so učenci eksperimentalne skupine skozi celotno obdobje implementacije VAUK učnega pristopa pri pouku kemije izkazovali visoko raven situacijskega interesa, kar kaže, da je v prihodnje pri poučevanju kemije smiselno uporabljati tovrstni pristop. Interpretativna analiza kvalitativnih podatkov na manjšem vzorcu učencev eksperimentalne skupine je razkrila štiri različne poti razvoja pojmovanj učencev o kislinah in bazah ter tri različne poti razvoja pojmovanj o soleh. Te segajo od radikalnega napredka znanja o elektrolitih, kakršen se je ohranil tudi štiri mesece po usvajanju učne vsebine o elektrolitih, pa vse do nepojasnjenega napredka znanja o elektrolitih z večjim upadom štiri mesece po koncu usvajanja te učne vsebine. Zaključiti je mogoče, da so bili VAUK učni moduli o elektrolitih ustrezno zasnovani za implementacijo pri pouku kemije v osmem razredu osnovne šole. Učenci so izkazali ustrezno kakovost in trajnost razumevanja pojmov o elektrolitih, ustrezen interes za učenje kemije z uporabo VAUK učnega pristopa ni negativno vplival na učenčev odnos do kemije ter sodelovalnega učenja. Pomembna je še ugotovitev, da VAUK učni pristop omogoča tudi manj zmožnim učencem, da ustrezno usvojijo znanje o elektrolitih. Zatorej obstaja možnost širitve uporabe VAUK izobraževalnega pristopa na različne vsebine osnovnošolske kemije in tudi naravoslovja.20192019-03-15 08:23:55Doktorsko delo/naloga106749COBISS_ID: 12342857sl