Doživljanje nosečnosti in starševstva po uspešno zdravljeni neplodnostiTrnjanin, Klara Valentina (Avtor) Mihelič Zajec, Andreja (Mentor) Gogova, Tina (Komentor) neplodnostnosečnost in starševstvomentalno zdravjezdravstvena negakakovost življenjaUvod: Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da se z neplodnostjo v državah v razvoju sooča kar vsak četrti par. Oploditev z biomedicinsko pomočjo je pomembno pripomogla k reševanju neplodnosti, vendar se kljub uspešno doseženi nosečnosti boj s psihološkimi vidiki takšne diagnoze nadaljuje. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali se doživljanje nosečnosti in starševstva pri nosečnicah in parih, ki so bili predhodno zdravljeni zaradi neplodnosti razlikuje od doživljanja nosečnic in parov, ki so zanosili spontano. Želeli smo ugotoviti, ali se pri nosečnicah po zdravljeni neplodnosti v večji meri pojavljajo stres, anksioznost, strah pred porodom, slaba samopodoba ter manjša navezanost na otroka. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, narejen je bil sistematični pregled literature. Vire smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, MEDLINE, ScienceDirect, SocINDEX. Skupaj s pregledom referenčnih seznamov smo identificirali 1044 enot, od katerih smo v končno analizo vključili 19 člankov. Za oceno kakovosti analiziranih člankov smo uporabili GRADE lestvico. Rezultati: Kljub mnogim raziskavam so dokazi o doživljanju ankzioznosti in stresa v času nosečnosti neprepričljivi za trden zaključek. Pomembno je omeniti, da so ženske po oploditvi z biomedicinsko pomočjo večkrat manj anksiozne glede otrokovega zdravja kot tiste po spontani zanositvi. Kar lahko nakazuje, da imajo ženske napačen vtis o stanju embria, saj oploditev z biomedicinsko pomočjo ne pomeni nujno otroka brez zdravstvenih težav. Kakovost življenja parov po oploditvi z biomedicinsko pomočjo je mnogo nižja pri oceni socialnega delovanja, spolnosti ter fizičnega počutja, kar lahko povežemo z dejstvom, da je takšna nosečnost povezana z večjim tveganjem za zaplete v času nosečnosti in poroda. Razprava in zaključek: Na splošno se zdi, da imajo ženske po oploditvi z biomedicinsko pomočjo višji nivo specifične, z nosečnostjo povezane anksioznosti ter slabšo kakovost življenja v nekaterih pogledih. Hkrati pa ženske po oploditvi z biomedicinsko pomočjo k sami nosečnosti in izzivih, ki so del le te, pristopajo bolj pozitivno kot ženske, ki so spontano zanosile. Dolga zgodovina neuspešnega zdravljenja, odsoten partner, življenje, ki je popolnoma osredotočeno na otroka ter odsotnost spolnega zadovoljstva, so lahko kazalniki prihajajočih težav in negativnih čustev. Pristno razumevanje in izmenjava informacij tako s strani zdravstvenih delavcev kot parov po oploditvi z biomedicinsko pomočjo, omogoča iskren odnos, ki je temelj za sprotno reševanje izzivov in težav, ko se pojavijo. Le tako lahko ustvarimo pozitivno in “plodno” vzdušje, ki paru omogoči čim lažji in pozitiven prehod iz neplodnosti v družinsko življenje, ki so ga tako težko pričakovali.20192019-03-06 07:48:48Diplomsko delo/naloga106571VisID: 90201COBISS_ID: 5592427sl