Neupravičena obogatitev v primerjalnem in slovenskem pravuLutman, Karmen (Avtor) Možina, Damjan (Mentor) neupravičena obogatitevrestitucijakondikcijeverzijeodvzem dobičkaugovor odpada obogatitverazveza dvostranskih pogodbevropsko zasebno pravoprimerjalno pravoNeupravičena obogatitev je samostojen vir obveznosti, ki temelji na okoliščini, da nekdo na škodo drugega neutemeljeno pridobi določeno korist. Za tem relativno preprostim načelom, ki ima v številnih pravnih redih vlogo generalne klavzule, stoji razvejan sistem obogatitvenih zahtevkov in restitucijskih pravil. Zgodovinsko gledano je pravo neupravičene obogatitve doživljalo številne spremembe. V rimskem pravu ni bilo enotnega pojma neupravičene obogatitve, temveč so obstajale različne vrste kondikcijskih zahtevkov ter verzijski zahtevek, ki je prišel v poštev v tristranskih obogatitvenih razmerjih. Obče pravo je obudilo idejo o naravni pravičnosti in tako se je pojavila težnja po oblikovanju splošnega pravila, ki bi združilo zahtevke iz neupravičene obogatitve. Ta ideja je dozorela v pandektistiki in tako je bila generalna klavzula uzakonjena v nekatere civilne zakonike, denimo v nemški BGB in švicarski OR. Tudi slovenska ureditev danes sloni na modelu generalne klavzule. Na zakonski ravni slovensko pravo sprejema unitaristični model, v teoriji in sodni praksi pa je v veljavi pluralističen pristop. Še vedno je namreč uveljavljena delitev na kondikcijske in verzijske zahtevke, ki kljub uvedbi generalne klavzule ni bila presežena. Delo obravnava slovensko pravo neupravičene obogatitve v primerjalnopravnem kontekstu. Z namenom kritičnega ovrednotenja naše ureditve so predstavljeni nemško, švicarsko, avstrijsko in francosko pravo neupravičene obogatitve ter ureditvi modelnih zakonikov DCFR in PEL Unj. Enr. Delo sledi delitvi na kondikcije in verzije, ki se je uveljavila pri nas, in obravnava značilnosti posameznih obogatitvenih zahtevkov. Pri tem ugotavlja, da presoja skozi prizmo obstoječih predpostavk generalne klavzule ni ustrezna. Delo vključuje tudi pravila restitucije. Pri tem se osredinja na problem vračanja, ko vrnitev v naravi ni mogoča. Analizira aktualno problematiko odvzema (protipravno pridobljenega) dobička in ponudi možnosti za njegov odvzem v okviru prava neupravičene obogatitve. Opredeli se do uveljavljenega obogatitvenega načela in ponudi predloge za njegovo interpretacijo v okviru ugovora odpada obogatitve.20192019-03-05 12:32:31Doktorsko delo/naloga106554VisID: 86751COBISS_ID: 16622929sl