OVREDNOTENJE MERILNE NEGOTOVOSTI V PSIHOFIZIOLOŠKIH MERITVAH ZARADI ANKSIOZNOSTI UDELEŽENCAGRŽINIČ FRELIH, NINA (Avtor) Geršak, Gregor (Mentor) Podlesek, Anja (Komentor) psihofiziološke meritvekrvni tlakprevodnost kožemerilna negotovostmerilna anksioznostprotokolDoktorska disertacija združuje metrologijo, fiziologijo in psihologijo z namenom ovrednotenja prispevkov k merilni negotovosti pri psihofiziološkem merjenju. V fiziološkem delu disertacija posega na področje merjenj v psihofiziologiji. V delu metrologije fizioloških spremenljivk (na primer prevodnost kože, srčni utrip, krvni tlak, temperatura kože, frekvenca dihanja) obravnava senzorje in pretvornike psihofiziološke instrumentacije, merjenje spremenljivk, meroslovno ovrednotenje senzorjev in pripadajoče merilne instrumentacije v smislu določanja vplivnih veličin na merilni rezultat ter ocenjevanje merilne negotovosti. Psihološki del disertacije obravnava področje senzorične metrologije oz. psihofizike, tj. vede o merjenju veličin, ki za razliko od klasičnih fizikalnih veličin, kot so električna prevodnost, tlak, temperatura, še nimajo splošno sprejetih referenc, etalonov, skal in enot. To so različne psihološke spremenljivke, npr. občutki različnih senzornih modalnosti, čustva in drugi psihološki konstrukti. Psihološki del disertacije zajema tudi opredelitev in merjenje anksioznosti kot stanja, od katerega je odvisna merilna anksioznost. Le-to obravnavamo kot poseben prispevek k merilni negotovosti. Prevodnost kože, temperatura kože in krvni tlak so ene izmed fizioloških funkcij, ki jih uravnava avtonomni živčni sistem. Njegovo delovanje je odvisno od psihofiziološkega stanja osebe. Bistvena značilnost avtonomnega živčevja je, da ga oseba ne more zavestno nadzirati, torej deluje neodvisno od volje osebe. Psihofiziološko stanje osebe je močno spremenljivo, zato lahko ob različnih časovnih trenutkih in v različnih psiholoških stanjih merjene fiziološke spremenljivke močno variirajo. Anksioznost se na telesni ravni odraža kot povečana aktivnost avtonomnega oz. simpatičnega živčnega sistema, kar vodi do mišične napetosti, odziva dihalnega aparata ter spremembe srčnega utripa in aktivnosti kože. Oseba jo doživlja kot neprijeten občutek napetosti, ki je običajno neopredeljen in nespecifičen. Močno izražena anksioznost med meritvijo lahko vpliva na rezultat meritve oz. meritev samo. V kolikšni meri anksioznost vpliva na rezultate, je v prvi vrsti odvisno od posameznika in njegovega trenutnega psihofiziološkega stanja. Ti vplivi niso zanemarljivi in jih lahko ob ustrezni identifikaciji in vrednotenju upoštevamo pri interpretaciji merilnih rezultatov psihofizioloških spremenljivk in nadaljnji diagnostiki. Za namen eksperimentalnega dela raziskave smo pripravili pregled merilne instrumentacije na področju fiziologije in psihologije. Z identifikacijo ustreznih instrumentov smo sestavili avtomatiziran sistem za časovno sinhronizirani zajem izbranih fizioloških in psiholoških spremenljivk. V programskem okolju LabVIEW smo izdelali virtualni merilni instrument za merjenje izbranih spremenljivk merjene osebe, ki je enostavno prilagodljiv na različne oblike merilnih protokolov. V nadaljevanju disertacija opisuje dva preliminarna eksperimenta (poglavji 3.4 in 3.5), na podlagi katerih smo izpeljali smernice za pripravo protokolov psihofizioloških meritev. V prvem eksperimentu smo opazovali vplive zaporednih meritev krvnega tlaka na psihofiziologijo merjene osebe. Z merilnikom za domačo uporabo smo izvajali 5 zaporednih meritev krvnega tlaka, ki so predstavljale motnjo, in opazovali spremembe krvnega tlaka, prevodnosti kože in drugih fizioloških spremenljivk merjene osebe. Potrdili smo, da najvišjo vrednost krvnega tlaka izmerimo ob prvi meritvi, prava vrednost pa je najbližja tretji meritvi. Povprečna razlika med njima je bila +2,1 mmHg za sistolično vrednost in +2,8 mmHg za diastolično vrednost. Vrednost krvnega tlaka v povprečju pada le do tretje meritve, za tem pa začne ponovno naraščati ali nihati. Odvisna je torej od števila predhodnih motenj. Zato bi tudi morebitno korekcijo končne spremenljivke morali izvajati ne glede na pretečeni čas od začetka meritve, ampak glede na število predhodnih motenj. Umiritveni čas psihofizioloških spremenljivk je namreč odvisen od višine začetne spremembe. Če je sprememba velika, bo fiziološka spremenljivka hitreje padla na osnovno raven, če je nizka, pa počasneje. V drugem eksperimentu smo se osredotočili na različne oblike merilnih metod za merjenje psihofizioloških spremenljivk in izbrane merilnike razvrstili v tri kategorije; neintruzivne merilne metode smo definirali kot merilne metode, pri katerih se merjena oseba ne zaveda, da je merjena/opazovana, manj intruzivne merilne metode predstavljajo metode, ki so sicer na začetku meritve moteče in se jih merjena oseba zaveda, a se jih s časom navadi in nanje pozabi, kot intruzivne merilne metode pa smo definirali merilne metode, pri katerih se merjena oseba zelo zaveda, da je merjena/opazovana. Z eksperimentom smo ugotavljali vpliv intruzivnosti uporabljenih merilnih metod v povezavi s spremembami psihofiziologije merjene osebe in njenega doživljanja merilne situacije. Rezultati so pokazali, da merjeno osebo med procesom meritve najbolj vznemiri nameščanje merilnikov in govor izvajalca meritve. Ti dogodki sprožijo največje odzive prevodnosti kože, medtem ko se v času reševanja vprašalnikov poviša raven prevodnosti kože. Intruzivnost merilnika je odvisna tudi od števila drugih merilnikov, ki jih sočasno namestimo na merjeno osebo. Iz teh eksperimentov sledi, da je potrebno pri merjenju fizioloških spremenljivk uporabiti čim manj merilnikov, najbolje samo enega, ki je obenem čim manj intruziven. Izvajalec meritve mora med meritvijo čim manj govoriti, najbolje nič ali pa sploh ni prisoten v prostoru. Vse vprašalnike je potrebno izvajati na koncu merjenja fizioloških spremenljivk. V povezavi s tipi osebnosti smo ugotovili, da so manj sprejemljive in bolj introvertne osebe bolj merilno anksiozne, zato je upoštevanje zgornjih omejitev pri teh osebah toliko bolj pomembno. Na podlagi zgornjih ugotovitev smo sestavili končni merilni protokol, ki je vključeval le tri meritve krvnega tlaka (motnje), merjenje vpliva motenj na prevodnost kože. Psihološke vprašalnike za merjenje osebnostnih značilnosti in samoocenjevalne lestvice smo umestili za meritvami fizioloških spremenljivk. Rezultati tega eksperimenta so podobno kot v prvih dveh eksperimentih nakazali, da so bili najbolj obremenjujoči dogodki v procesu meritve govor izvajalca in začetek reševanja psiholoških testov. Osebe, ki so bile med meritvijo bolj vznemirjene, je bolj vznemiril tudi posamezen dogodek znotraj merilnega procesa, še posebej je to veljalo za manj samozavestne osebe, ki so se bolj odzvale na določene motnje znotraj merilnega procesa. Analiza podatkov je pokazala tudi, da so bile merjene osebe bolj merilno anksiozne, ko je meritev izvajala oseba moškega spola. Rezultati tega eksperimenta kažejo na nižje vrednosti povprečnih odzivov merjenih psihofizioloških spremenljivk na vseh merjenih osebah. To lahko pripišemo naključnemu izboru oseb kot takih ali pa dejansko manj obremenilnemu protokolu meritve. Na podlagi vseh izvedenih meritev smo ovrednotili tudi merilne negotovosti klasične psihofiziološke meritve in pripravili predlog zmanjšanja merilne negotovosti psihofizoloških meritev. Ta je obenem osnova za pripravo neintruzivnega merilnega protokola psihofizioloških meritev. Zaključujemo, da neinvazivno merjenje krvnega tlaka z merilnikom za domačo rabo predstavlja intruzivno motnjo, ki zviša aktivnost prevodnosti kože za manj kot 1 μS in vpliva na vrednost krvnega tlaka samega. V povprečju sta se sistolična in diastolična vrednost krvnega tlaka ob prvi motnji povišali za manj kot 15 mmHg, pri čemer je bila merilna negotovost manjša od 10 mmHg. Povišanje vrednosti fizioloških spremenljivk je bilo bolj značilno za manj samozavestne in bolj introvertne osebe. Podrobna obravnava teh ugotovitev na večjem številu merjenih oseb predstavlja bodoče izzive na področju psihofizioloških merjenj.20192019-03-04 12:00:03Doktorsko delo/naloga106540VisID: 44582sl