<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Biofizikalna in strukturna analiza oligomerov listeriolizina O</dc:title><dc:creator>Strgar,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podobnik,	Marjetka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Listeria monocytogenes</dc:subject><dc:subject>listerioza</dc:subject><dc:subject>proteini</dc:subject><dc:subject>toksini</dc:subject><dc:subject>citolizini</dc:subject><dc:subject>listeriolizin O</dc:subject><dc:subject>oligomeri</dc:subject><dc:subject>pore</dc:subject><dc:subject>biokemijska analiza</dc:subject><dc:description>Listeria monocytogenes je znotrajcelična patogena bakterija, ki povzroča listeriozo. Eden izmed glavnih virulentnih dejavnikov, ki omogoča njeno širjenje po gostitelju, je porotvorni protein listeriolizin (LLO). Bakterija LLO izloča v obliki topnih monomerov, ki na s holesterolom bogatih membranah oligomerizirajo in pri tem tvorijo večje oligomerne komplekse različnih velikosti – proteinske loke in obroče. Ti oligomeri po vgreznjenju v membrane tvorijo funkcionalne pore. Namen magistrske naloge je bil poiskati metode oz. kombinacije metod s katerimi bi lahko sledili nastanku teh oligomerov v različnih modelnih membranskih sistemih (t. j. liposomih, eritrocitih). Uporabili smo NaDS-PAGE in agarozno elektroforezo, ultracentrifugiranje v saharoznem gostotnem gradientu ter presevno-elektronsko mikroskopijo z negativnim senčenjem. Vse te metode so potrdile, da LLO tvori heterogene oblike oligomerov v primerjavi s homolognim proteinom perfringolizinom O (PFO), kjer smo z uporabo enakih pristopov dobili bolj homogene oligomere, v večini v obliki sklenjenega obroča. Oligomere LLO, ki so nastali bodisi na liposomih ali na eritrocitih, smo ekstrahirali iz membran. Analiza frakcij z ultracentrifugiranjem v saharoznem gostotnem gradientu je pokazala, da je večina LLO oligomerov v obliki lokov in le zelo redki dosežejo obliko sklenjenega obroča. Uporabljeni protokol za pripravo teh oligomerov je omogočil dobro ločbo LLO oligomerov od ostalih eritrocitnih proteinov in lipidov, je pa preveč robusten za bolj natančno ločevanje LLO oligomerov po velikosti. Vendar pa so rezultati te študije zelo dobra podlaga za nadaljnje strukturne raziskave LLO oligomerizacije oziroma tvorbe por na višjem nivoju ločljivosti, kot je na primer krio-elektronska mikroskopija.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-02-27 07:45:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106480</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 163490</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5003599</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
