<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Struktura samopodobe in subjektivno blagostanje - testiranje integrativnega kulturnega modela</dc:title><dc:creator>Volarič,	Natali	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Avsec,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>samopodoba</dc:subject><dc:subject>struktura samopodobe</dc:subject><dc:subject>subjektivno blagostanje</dc:subject><dc:subject>sociokulturne razlike</dc:subject><dc:subject>kulturni modeli</dc:subject><dc:description>Raziskovali smo značilnosti subjektivnega blagostanja, strukture samopodobe in njuno medsebojno povezanost na vzorcu slovenskih (N = 240), hrvaških (N = 212) in čeških (N = 160) študentov. Preverili smo, ali je za njih značilen integrativni kulturni model povezanosti, ki so ga raziskovalci predhodno že potrdili v nekaterih izvorno kolektivističnih vzhodnoazijskih kulturah (Cheng idr., 2011), ki so podobno kot Slovenija, Hrvaška in Češka v zadnjih desetletjih doživele hitre socioekonomske spremembe. Model predpostavlja povezanost soodvisne in neodvisne strukture samopodobe s komponentami subjektivnega blagostanja, saj ne neodvisna, niti soodvisna samopodoba kot sama ne zadostuje za subjektivno blagostanje. Obe sta namreč predpostavljeni kot dva ločena mehanizma, ki dopolnjujeta drug drugega. V delu smo za merjenje konstruktov jaza uporabili Vprašalnik neodvisnega in soodvisnega jaza (IISS; Lu in Gilmour, 2007), za merjenje vidikov subjektivnega blagostanja pa Vprašalnik duševnega zdravja (MHC-SF; Keyes, 2002). Podatke smo pridobili z baterijo vprašalnikov, izdelano za namene medkulturne raziskave International Study of Emotional Intelligence. Predpostavljene hipoteze glede odnosov med strukturo samopodobe in subjektivnim blagostanjem so bile le delno podprte z rezultati. Pri vseh treh vidikih subjektivnega blagostanja (čustveni, psihološki in socialni) smo ugotovili statistično pomembne povezave tako z neodvisno kot s soodvisno samopodobo, vendar se ne glede na relativno geografsko bližino preučevanih držav med njimi kažejo razlike. Z ugotovitvami smo dokazali kulturno specifične procese v strukturi samopodobe in subjektivnem blagostanju. Rezultati raziskave so dokaz, da teh treh držav ni smiselno enotiti in jih glede na strukturo samopodobe združevati v eno skupino, ampak so med njimi prisotne regionalne razlike.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-02-25 07:15:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106450</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 428052</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
