<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Eksternalizacija kontrole migracij v Evropski uniji</dc:title><dc:creator>Kolman,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zagorc,	Saša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Eksternalizacija kontrole migracij</dc:subject><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:subject>varstvo človekovih pravic</dc:subject><dc:subject>sodelovanje s tretjimi državami pri kontroli migracij</dc:subject><dc:subject>sporazumi o ponovnem sprejemu</dc:subject><dc:subject>partnerstva za mobilnost</dc:subject><dc:subject>pravica do azila</dc:subject><dc:subject>načelo nevračanja</dc:subject><dc:subject>jurisdikcija</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava vprašanje eksternalizacije kontrole migracij v Evropski uniji (EU), tj. vprašanje premika kontrole migracij zunaj meja držav članic EU, vključno s prenosom kontrole na druge akterje.
 
Namen naloge je predstaviti koncept eksternalizacije kontrole migracij in tveganja, ki jih tovrstne politike prinašajo na področju varstva človekovih pravic. Prvi del se ukvarja s samim konceptom eksternalizacije kontrole migracij, z akterji, ki delujejo na tem področju, ter načini, s katerimi se zasleduje eksternalizacijska agenda. Predstavljene so tudi nekatere glavne prednosti in slabosti tovrstnih politik. Drugi del izhaja iz predpostavke, da v okviru eksternalizacije kontrole migracij obstajajo določena tveganja za kršitve človekovih pravic s strani EU in/ali držav članic ali tretjih držav. Pri tem so predstavljena tudi nekatera glavna tveganja. Preko analize sporazumov o ponovnem sprejemu in političnih deklaracij v okviru partnerstev za mobilnost, ki jih je sklenila EU s tretjimi državami, naloga preverja, če instrumente, ki služijo tudi eksternalizaciji kontrole migracij na ravni EU, spremljajo zadostna varovala za spoštovanje človekovih pravic in mednarodnega azilnega prava v praksi. V nadaljevanju so predstavljene (omejene) možnosti za vzpostavitev odgovornosti EU in/ali držav članic po mednarodnem pravu v primeru kršitev človekovih pravic. Posebej so obravnavane možnosti posameznikov za litigacijo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in Sodiščem Evropske unije kot tudi nekatere glavne procesne ovire, na katere lahko pri tem naletijo. Sklepno se naloga ukvarja z vprašanjem eksternalizacije kontrole migracij v prihodnje.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-02-22 07:45:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106415</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 86729</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 16623697</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
