Ugovor tretjega v civilnem izvršilnem postopkuVenko, Tajda (Avtor) Kramberger Škerl, Jerca (Mentor) izvršilni postopektretja osebapravna sredstvaugovor tretjegastvarnopravne praviceobligacijske praviceneuravnotežen položaj tretjega in upnikaneučinkovito pravno varstvoIzvršilni postopek je predvsem razmerje med dvema strankama z nasprotujočimi si interesi, to je med upnikom in dolžnikom. Lahko pa se zgodi, da se v izvršbi poseže na stvar, ki ni last dolžnika, temveč koga tretjega. Tretja oseba mora zato imeti zagotovljeno učinkovito varstvo svojih pravic. Temeljno pravno sredstvo tretje osebe v izvršilnem postopku je ugovor tretjega. Urejen je v 64. členu ZIZ, ki v prvem odstavku določa, da kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Pravice, ki so podlaga za ugovor tretjega, so stvarnopravne, druge absolutne pravice in tudi nekatere obligacijske pravice, vendar pa te v zakonu niso opredeljene. Učinek ugovora je v celoti odvisen od upnikove volje, saj sodišče celo v primeru upnikovega neobrazloženega nasprotovanja ugovor zavrne. V takem primeru ima nato tretji možnost, da vloži tožbo na nedopustnost izvršbe v pravdnem postopku. Ugovor in tožba sta nesuspenzivni pravni sredstvi, zato mora tretji, če želi preprečiti nadaljni tek izvršbe in prodajo stvari, predlagati odlog izvršbe. Tretja oseba v izvršilnem postopku ni stranka postopka, zakonska ureditev je tretjega postavila v podrejen položaj v razmerju do upnika. Vprašanji, ki sem si ju postavila, sta, ali je to sprejemljivo in ali je pravno varstvo tretje osebe dovolj učinkovito. V zadnjem delu so predstavljene še bistvene značilnosti avstrijske pravne ureditve ugovora tretjega. Slovenski zakonodajalec se je namreč pri sprejemanju prvega zakona zgledoval po tej ureditvi.20192019-02-20 07:45:33Magistrsko delo/naloga106363VisID: 86720COBISS_ID: 16623441sl