<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Intrafrakcijski premiki pri stereotaktičnem obsevanju pljuč</dc:title><dc:creator>Kopinšek,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Perčič,	Dejan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Turk,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žager Marciuš,	Valerija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Marolt Bukovac,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pljučni rak</dc:subject><dc:subject>stereotaktično obsevanje pljuč</dc:subject><dc:subject>intrafrakcijski premiki</dc:subject><dc:description>Uvod: Ena izmed novejših in učinkovitejših tehnik obsevanja je stereotaktično obsevanje telesa. Tovrstno obsevanje je visoko natančna tehnika zunanjega obsevanja tarče izven lobanje, kjer uporabljamo 1 do 8 frakcij in visoke doze na posamezno frakcijo obsevanja. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšni intrafrakcijski premiki nastanejo v anterio-posteriorni smeri, superio-inferiorni smeri in medio-lateralni smeri med planiranim tarčnim volumnom v primerjavi z dejanskim obsevanim volumnom pred obsevanjem in po končani dnevni frakciji obsevanja pri stereotaktičnem obsevanju pljučnega raka. Metode dela: Izvedli smo presečno retrospektivno raziskavo. Podatke smo zbirali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani na oddelku za radioterapijo na obsevalnem aparatu (Varian - Novalis Tx). Podatki so zajeti od začetka maja 2016 do konca novembra 2017. V raziskavo je bilo vključenih 25 pacientov, od tega 16 moških in 9 žensk. Za statistično analizo smo uporabili Microsoft Office Excel 2013 in IBM SPSS Statistics 24. Rezultati: Povprečni premiki pred stereotaktičnim obsevanjem pljuč so v antero-posteriorni smeri bili 0,38 cm, v superio-inferiorni smeri 0,33 cm in v medio-lateralni smeri 0,24 cm.  Skupno povprečje premikov je po obsevanju v AP smeri znašalo 0,12 cm, v SI smeri 0,14 cm in 0,11 cm v ML smeri. Razprava: Ob pregledu rezultatov smo ugotovili, da je največji povprečni premik pred obsevanjem v smeri AP, najmanjši povprečni premik pa v ML smeri. Po obsevanju je bil največji povprečni premik v SI smeri, najmanjši povprečni premik pa v ML smeri. Ugotovili smo, da so premiki pred obsevanjem višji od tistih po obsevanju. Zaključek: Z ustrezno geometrično verifikacijo lahko potrdimo, da so verifikacijski postopki za kvaliteto obsevanja nujno potrebni, saj nam omogočajo najmanjše možno odstopanje od načrtovanega volumna za obsevanje.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-02-19 15:25:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106272</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 90144</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5623147</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
