Kakovost spremljanja otrokovega razvoja in napredka pri načrtovanju in evalvaciji vzgojnega dela v vrtcuAgrež Franko, Simona (Avtor) Batistič-Zorec, Marcela (Mentor) otroški vrtciVzgojiteljice naj bi pri načrtovanju dejavnosti izhajale iz opazovanja otrok, poznavanja njihovega razvoja in napredka. Kurikulum za vrtce (1999: 18) opredeljuje, da je poznavanje otrokovega razvoja bistveno za »oblikovanje koncepta predšolske vzgoje v vrtcu« (prav tam), saj naj bi se nenehno spraševali, ali prepoznamo otroka kot posameznika, njegove kompetence in zmožnosti, ter ali ga vidimo kot aktivno vključenega akterja svojega lastnega razvoja (prav tam). V teoretičnem delu magistrskega dela sem predstavila ključne poudarke iz življenja in dela v vrtcu še pred uvedbo Kurikuluma za vrtce (1999) ter po spremembah, ki so sledile izidu Bele knjige o vzgoji in izobraževanju (1995). Osvetlila sem pogled na razvoj in učenje otroka ter pojasnila pomen aktivnega učenja v oblikovanju spodbudnega okolja za razvoj »kompetentnega otroka« (Batistič Zorec, 2009: 37). Osredinila sem se na načrtovanje in evalvacije vzgojiteljic, ob tem sem bila usmerjena v pridobivanje informacij o posameznem otroku. Poudarila sem pomen načrtovanja dejavnosti na podlagi ugotavljanja in upoštevanja individualnih značilnosti posameznih otrok v oddelku, ustrezno podporo njegovemu razvoju ter pomen otrokovega aktivnega sodelovanja v procesu spremljanja lastnega napredka (Batistič Zorec in Prosen, 2017). V magistrskem delu sem raziskala, kako pogosto in na kakšen način vzgojiteljice načrtujejo in evalvirajo vzgojno-izobraževalno delo. Za zbiranje podatkov sem uporabila deskriptivno metodo kvalitativnega raziskovanja. Podatke sem pridobila z analizo dokumentov (priprav in evalvacij vzgojnega dela, drugih zapisov o posameznem otroku) ter s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Vzgojiteljice poudarjajo pomen kakovostnega spremljanja razvoja in napredka otrok, vendar analiza dokumentov priprav, evalvacij in zapisov o otrocih kaže, da imajo vzgojiteljice še vedno veliko težav pri načinih in tudi vsebini opazovanja. Ob tem se kaže napredek v razmišljanju vzgojiteljic, kajti v raziskavi, ki so jo opravili B. Kroflič s sodelavci (2002) je bila evalvacija uvrščena na najnižje mesto med kazalniki kakovosti. V intervjujih so, v raziskavo vključene vzgojiteljice, poudarile pomen sodelovanja s sodelavko v oddelku, vlogo vodstva in načine ter oblike sodelovanja s starši. Z raziskavo in ugotovitvami želim doprinesti k večji kakovosti dela na področju načrtovanja in evalviranja vzgojnega dela v vrtcu. Rezultati so uporabni za kritični razmislek in podporo pri avtonomnem odločanju vzgojiteljice o vsebini in pomenu kvalitetne evalvacije. Menim, da so uporabni tudi za druge strokovne delavce, zlasti vodilne in svetovalne delavke ter delavce, ki imajo priložnost usmerjati in izobraževati vzgojiteljice na tem področju.20192019-02-19 03:24:16Magistrsko delo/naloga106253COBISS_ID: 12320585sl