Uporaba sile v samoobrambi pred kibernetskim napadomŠumak Pečenko, Gal (Avtor) Sancin, Vasilka (Mentor) Pravica do samoobrambeoborožen napadkibernetski napaduporaba sileneizbežna samoobrambakibernetske operacijejus ad bellumCilj magistrskega diplomskega dela bo odgovoriti na vprašanje, ali je z obstoječimi pravili jus ad bellum mednarodnega prava mogoče nasloviti vprašanje uporabe sile v samoobrambi pred kibernetskimi napadi. Obravnavano vprašanje je del širšega konteksta, ki je pravico do uporabe sile v samoobrambi postavil pred nove izzive, torej v čas, ko se fizična prisila in uporaba orožja umika dejanjem, ki države prizadenejo v kibernetskem prostoru ali pa preko kibernetskega prostora povzročijo tudi fizično škodo. Prvi del obravnava kibernetski napad v smislu oboroženega napada. Uporaba sile v samoobrambi je zakonita samo zoper dejanja, ki presežejo prag oboroženega napada. Za kvalifikacijo kibernetskega napada kot oboroženega napada so ločeno obravnavani kibernetski napadi, ki so državo prizadeli v obliki kinetičnih (oprijemljivih) učinkov in ne-kinetičnih učinkov, ki niso v fizičnem svetu. Drugi del je namenjen obravnavi neizbežne pravice do samoobrambe. Gre za vprašanje o nastopu trenutka, ko lahko država uporabi silo pred kibernetskim napadom. Drugi del obravnava tudi zakonitost pravice do samoobrambe zoper dejanja nedržavnih akterjev, saj široka dostopnost kibernetskih sredstev nedržavnim akterjem odpira problematiko novih razsežnostih. Magistrsko diplomsko delo zaključujem z ugotovitvijo, da je kljub temu, da obstoječa pravila mednarodnega prava težko sledijo izzivom kibernetskega vojskovanja, zelo malo verjetno, da bi države v kratkem dosegle soglasje glede nove celovite ureditve tega vprašanja.20172019-01-25 07:45:02Magistrsko delo/naloga106089VisID: 86578COBISS_ID: 15814737sl