Uporaba socialnih zgodb za pridobivanje socialnih in komunikacijskih spretnosti pri otroku z motnjo v duševnem razvoju in avtistično motnjoVončina, Maja (Avtor) Žgur, Erna (Mentor) motnja v duševnem razvojuAvtistične motnje so dandanes v porastu, pojavljajo se lahko kot samostojna motnja ali pa skupaj z drugimi razvojnimi motnjami. Ena izmed pogostih značilnosti oseb z avtističnimi motnjami je neustrezno vedenje, ki je tudi posledica nerazumevanja, kakšno vedenje je v določeni situaciji primerno. Učenje socialno primernega načina vedenja in novih spretnosti poteka na različne načine, tudi preko socialnih zgodb. Le-te skušajo pojasniti specifično situacijo skozi oči otroka z avtistično motnjo in mu s konkretnimi idejami pomagati, kako se odzvati na primeren način. V magistrskem delu je bila izvedena študija primera z devet let starim učencem, ki ima lažjo motnjo v duševnem razvoju, avtistično motnjo in lažjo gibalno oviranost in se izobražuje v prilagojenem programu vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom. Cilj dela je bilo oblikovati individualiziran program obravnave socialnih zgodb in ugotoviti, ali socialne zgodbe pomembno učinkujejo pri učenju novih socialnih in komunikacijskih spretnosti. Raziskovala sem tudi, ali bo učenec nove spretnosti po končani obravnavi še vedno uporabljal. Ustvarila sem štiri socialne zgodbe, ki so se navezovale na problemske situacije, v katerih je deček večkrat izkazal nerazumevanje dogodkov. V devetih tednih sem izvedla 14 individualnih obravnav na katerih sem učencu preko različnih metod dela predstavila socialne zgodbe in raziskovala, katere metode dela so bile za otroka najučinkovitejše Rezultati, beleženi s štirimi individualno prilagojenimi ocenjevalnimi lestvicami, so pokazali napredek na področju uporabe novih socialnih in komunikacijskih spretnosti. Učenec je nove spretnosti uporabljal delno uspešno, tako med kot po zaključeni obravnavi socialnih zgodb. Kot najučinkovitejša metoda dela se je izkazala metoda razlage v kombinaciji s še eno izmed praktičnih metod dela – igro z lutkami ali igro vlog. Rezultate, pridobljene z analizo rezultatov ocenjevalnih lestvic, sem podkrepila še z ugotovitvami neposrednega opazovanja ter pogovora z učenčevima učiteljicama in starši. V zaključku magistrskega dela sem predstavila prednosti uporabe socialnih zgodb, ki sem jih opazila tekom celotne študije primera.20192019-01-25 02:55:11Magistrsko delo/naloga106080COBISS_ID: 12307017sl