<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza gibalnih odzivov otrok na različno izvedbo gibalnih dejavnosti v vrtcu</dc:title><dc:creator>Čebulj,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gregorc,	Jera	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>predšolski otroci</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je bil analizirati gibalne odzive otrok na različno izvedbo gibalnih dejavnosti v vrtcu. Vzgojitelji se morajo namreč pri svojem delu strokovno odločati glede izbire konceptov, pristopov in metod dela. Možnost lastne izbire pa jim omogoča odprt Kurikulum, ki je strokovna podlaga za delo v slovenskih javnih vrtcih. Različne raziskave nakazujejo na to, da se vzgojitelji danes zelo pogosto odločajo, da v predšolskem obdobju uporabljajo druge alternativne metode dela, ki so osnovane na procesno-razvojnem kurikulumu in ena izmed njih je tudi metoda igre, ki smo jo podrobneje raziskali. Koncept Igra-gibanje-razvoj (IGR) je oblikovala A. Cemič, ki je znotraj koncepta ponudila metodo igre. Po njenem mnenju pa je ta tudi najučinkovitejša in najustreznejša metoda v predšolskem obdobju. 
Nastope gibalnih dejavnosti smo izvedli v javnem vrtcu Medo Prevoje. Za vzorec smo vzeli skupino devetnajstih otrok, starih od 3 do 4 let. Med trikratnim obiskom smo izvedli tri gibalne dejavnosti, ki so se med seboj razlikovale v načinu vodenja. Prvi in drugi način vodenja gibalnih dejavnosti, smo izvajali po zahtevah metode igre. Prvič, ko smo izvedli gibalne dejavnosti smo prevzeli določen lik ter vodili igro. Drugič smo uporabili pismo, ki je otroke motiviralo za nadaljnje delo ter preko katerega je bil otrokom predstavljen problem igre. V njem je bilo napisano pravilo, ki so se ga držali med igro. Tretjič pa smo izvedli gibalne dejavnosti tako, da smo pravilo igre podali z metodo razlage, ki ni značilna metoda za koncept IGR. Gibalne dejavnosti smo snemali, saj smo želeli analizirati gibalne odzive otrok. Zanimalo nas je kako se vzgojitelj, kot mentalno razvitejši partner, lahko vključi v igro tako, da jo vodi ter na kaj mora biti pri tem pozoren. Gibalne odzive otrok smo analizirali s pomočjo videoposnetka gibalnih dejavnosti ter vsakega otroka posebej analizirali v vseh treh kazalcih. Zanimalo nas je pri katerem od načinov vodenja gibalnih dejavnosti otroci bolj ustvarjalno rešujejo gibalne izzive, zanimalo pa nas je tudi intenzivnost ter trajanje gibalnih dejavnosti. 
Z analizo načrtovanja in izvajanja gibalnih dejavnosti smo ugotovili, da je zelo pomembno na kakšen način se vzgojitelj vključi v igro ter kako jo vodi. Ugotovili smo, da pri dejavnostih, ki smo jih vodili preko metode igre otroci rešujejo gibalne izzive na bolj ustvarjalen način. Otroci pri tem načinu tudi ves čas ohranjajo motivacijo ter so ves čas visoko aktivni. Zabeležili smo tudi, da je bil delež teka po tej metodi večji od deleža hoje. Prav tako je glavni del ure gibalnih dejavnosti po metodi igre trajal dlje.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2019-01-22 02:52:39</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106060</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12287817</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
