<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Optimizacija fermentacije sladke sirotke</dc:title><dc:creator>Miklavič,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čanžek Majhenič,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sirotka</dc:subject><dc:subject>fermentacija</dc:subject><dc:subject>fermentirana sirotka</dc:subject><dc:subject>starterske kulture</dc:subject><dc:subject>hidroliza laktoze</dc:subject><dc:subject>laktaza</dc:subject><dc:subject>mikrobiološka analiza</dc:subject><dc:subject>senzorične lastnosti</dc:subject><dc:description>Sladka sirotka, stranski proizvod pri proizvodnji sira, je vir najkakovostnejših biološko visokovrednih sirotkinih proteinov, hkrati pa zaradi dnevno proizvedenih ogromnih količin velik ekološki in ekonomski problem tako z vidika izkoriščanja kot odstranjevanja. Prav zato je sirotka še vedno pomemben predmet raziskav pri iskanju novih možnosti njenega izkoriščanja. Namen naloge je bil optimizirati fermentacijo sladke sirotke s pomočjo mlečnokislinskih bakterij ter kombinacije mlečnokislinskih bakterij in kvasovk v stabilen in senzorično sprejemljiv napitek. Uporabili smo petnajst različnih komercialnih starterskih kultur, jih cepili v vzorce pasterizirane sirotke in spremljali potek fermentacije posameznega vzorca z mikrobiološko analizo in merjenjem vrednosti pH v določenih časovnih intervalih. Poskus fermentacije sirotke smo ponovili z uporabo enakih starterskih kultur, pri čemer smo ob cepitvi vzorcev sirotke s starterskimi kulturami dodali še encim laktazo za hidrolizo laktoze. Po obeh fermentacijah je panel 6-ih preskuševalcev vzorce senzorično ovrednotil. Na podlagi rezultatov senzorične analize smo nato iz obeh skupin izbrali po 3 najbolje ocenjene izdelke, ponovno izvedli fermentacijo in hidrolizo. Izdelke smo nato ustrezno shranili ter z mikrobiološko in senzorično analizo 24 dni spremljali njihovo kakovost in na podlagi rezultatov postavili optimalen rok trajanja. Izbranim šestim vzorcem smo okus obogatili še s sadnimi pripravki iz sliv, hrušk ali jabolk. Najboljše senzorične ocene so imeli napitki z dodatkom svežih ali sušenih jabolk. Na koncu smo izbirali izdelek, ki je izkazoval ustezno stabilnost in senzorično kakovost. To je bila sirotka, ki smo jo fermentirali s startersko kulturo ABY-3 ter hidrolizirali z dodatkom encima laktaze. Na podlagi rezultatov senzorične analize s sadnimi pripravki pa bi jo obogatili s sadnim pripravkom iz svežih jabolk.</dc:description><dc:publisher>[N. Miklavič]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2019-01-21 09:22:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106055</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 637.344:637.146:579.67:543.9</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 163297</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4906104</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
