Fizioterapevtska obravnava bolnika po nezgodni travmatski poškodbi možganov v domačem okoljuMiličević, Sara (Avtor) Divjak, Mojca (Mentor) travmatska poškodba glavefizioterapijarehabilitacijaUvod: Travmatska možganska poškodba (TMP) je velik zdravstveni problem po vsem svetu. TMP lahko definiramo kot »poškodbo žive možganovine, ki jo izzove zunanja mehanska sila«. Torej je TMP vsaka nedegenerativna in neprirojena poškodba možganov do katere pride zaradi delovanja zunanje sile. Namen: diplomskega dela je preko poročila o primeru ugotoviti kakšno vlogo in vpliv ima fizioterapevtska obravnava po nezgodni travmatski poškodbi možganov. Metode: Uporabljena je bila opisna metoda s pregledom literature in s prikazom poročila o primeru s fizioterapevtsko oceno ter obravnavo. Na podlagi pridobljenih podatkov iz medicinske dokumentacije in anamneze smo ocenili stanje bolnika. Nadaljevali smo s fizikalnim pregledom, goniometričnimi meritvami obsegov gibljivosti zgornjih in spodnjih udov ter meritvami obsegov udov s pomočjo merilnega traka. Sledila je ocena bolečine, ki smo jo pridobili z vizualno analogno lestvico, manualno mišično testiranje ter ocena povrhnje in globoke senzibilitete. Za konec smo izvedli še naslednje funkcijske teste: modificiran test senzorične interakcije, test funcijskega dosega in Bergovo lestvico ravnotežja. Kombinacijo vaj smo izbrali glede na zastavljene cilje, pripravljenost bolnika za sodelovanje in njegovega splošnega počutja. Fizioterapevtska obravnava se je skozi celoten čas rehabilitacije stopnjevala. Rezultati: po dvanajst tedenski fizioterapevtski obravnavi so bili rezultati uspešno vidni. Obseg gibljivosti se je izboljšal tako v ramenskem obroču/sklepu, kakor tudi v kolčnem, kolenskem in zgornjem skočnem sklepu. Obseg nadlakti se je povečal za 8 cm na desnem udu in 5,5 cm na levem udu, obseg podlakti se je povečal na desni strani za 8,5 cm in na levi strani za 7 cm. Pri spodnjih udih se je pravtako povečal obseg stegna in meča. Mišična moč se je močno izboljšala tako pri zgornjih udih, kakor tudi pri spodnjih udih ter trupu. Bolečina se je po dvanajst tedenski fizioterapevtski obravnavi po vizualni-analogni lestvici zmanjšala za 4 ocene. Izboljšani so bili tudi rezultati pri časovno merjenem testu modificirane senzorične interakcije, kjer se je najdaljši čas izvedbe določene naloge izboljšal za minimalno 10 ali več sekund. Izboljšanje se je pokazalo tudi pri rezultatih testov dinamičnega ravnotežja, pri testiranju funkcijskega dosega se je povprečna vrednost izboljšala za 9 cm, pri Bergovi lestvici pa se je bolnikov rezultat v primerjavi z začetnimi meritvami izboljšal za 27 točk. Razprava in sklep: S fizioterapevtsko obravnavo, ki je trajala dvanajst tednov, smo pri bolniku želeli izboljšati mišični tonus in mišično moč, povečati obseg sklepne gibljivosti, izboljšati ravnotežje ter prehajanje med položaji, obenem pa izboljšati tudi telesno funkcijo in s tem kvaliteto življenja. Rezultati uporabljenih merilnih orodij so pokazali izboljšanje pri vseh testih. Poleg vsega zgoraj naštetega smo vplivali na bolnikovo samostojnost, povečala pa se je tudi motivacija za nadaljnjo sodelovanje v procesu rehabilitacije. Dosegli smo vse zastavljene cilje. Napredek bolnika povezujemo z učinki fizioterapije, spontanim okrevanjem in predvsem njegovo motivacijo in željo po učinkoviti in čimbolj uspešni rehabilitaciji.20192019-01-20 07:47:30Diplomsko delo/naloga106053VisID: 90102COBISS_ID: 5572715sl