Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v kazenskem postopkuStavrević, Boris (Avtor) Gorkič, Primož (Mentor) Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanjanadzorstvena pritožbaZakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanjaESČPEKČPučinkovito pravno sredstvokazensko pravopravično zadoščenjerokovni predlogLukendPravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je ustavna kategorija, ki je določena v prvem odstavku 23. člena Ustave Republike Slovenije, pod naslovom »pravica do sodnega varstva«. Vsebina člena nam pove, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloči neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Pravica do sojenja v razumnem roku, ki je sinonim naše pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je del Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tako je v prvem odstavku 6. člena EKČP, pod naslovom »pravica do poštenega sojenja« določeno, da ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnikoli kazenski obtožbi zoper njega pravično in javno ter v razumnem roku odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Pojem »razumni rok« je pravni standard, ki se določa glede na okoliščine vsakega primera posebej. Pravna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice je izoblikovala tipične situacije, ki jih lahko razumemo kot okoliščine primera: kompleksnost zadeve v dejanskem in pravnem pogledu, prispevek pritožnikovega ravnanja, prispevek pravosodnih organov in pomen zadeve za stranko. Od leta 2007 je pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja urejena enovito v Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, za razliko od prej razpršenega in precej neurejenega sistema varstva te pravice. V tem magistrskem delu je predstavljena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v kazenskem postopku. Najprej začnem s samo opredelitvijo te pravice, razmejitvijo te pravice med kazenskim in civilnim postopkom. Kasneje predstavim pravno ureditev varstva te pravice v Republiki Sloveniji pred sprejemom Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja s tipičnimi primeri ESČP, ki so se negativno opredelili do slovenske ureditve. Posebno pozornost na tem mestu namenim primeru Lukenda in ustavni odločbi U-I-65/05. V naslednjem poglavju predstavim pravila glede računanja začetka in konca relevantnega obdobja v primerih, ko menimo, da postopek traja predolgo in način presoje vzrokov, ki so pripeljali do dolgotrajnega postopka. Zaključim s predstavitvijo Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in s primeri zoper Republiko Slovenijo reakcijo ESČP na novo pravno ureditev.20192019-01-19 07:15:09Magistrsko delo/naloga106042VisID: 86552COBISS_ID: 16581713sl