<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Darilna pogodba in dedno pravo</dc:title><dc:creator>Zdešar,	Manica	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žnidaršič Skubic,	Viktorija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>darilna pogodba</dc:subject><dc:subject>darilo</dc:subject><dc:subject>preklic darila</dc:subject><dc:subject>darilo za primer smrti</dc:subject><dc:description>Darilna pogodba je urejena v Obligacijskem zakoniku kot dvostranski pravni posel, na podlagi katerega darovalec v breme svojega premoženja neodplačno prenese lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način obogati obdarjenca, slednji pa izjavi, da se s tem strinja. Na podlagi darilne pogodbe nastane enostransko zavezujoče obligacijsko razmerje, saj darovalec nastopa samo kot dolžnik, obdarjenec pa samo kot upnik. Darilna pogodba je najpomembnejši neodplačni pravni posel, saj se njena pravila uporabljajo za vsa neodplačna pravna razmerja, ki niso posebej urejena. Neodplačnost se kaže v tem, da darovalec v zameno za darilo ne prejme ničesar, obdarjenec pa je obogaten in se mu ni potrebno za to ničemur odpovedati.

Pojem darila je definiran tudi v Zakonu o dedovanju in sicer zaradi ugotavljanja obračunske vrednosti zapuščine. V primerjavi z Obligacijskim zakonikom je darilo v tem primeru določeno  še nekoliko širše, saj Zakon o dedovanju kot darilo določa še tisto, kar je zapustnik za življenja dal dediču na račun njegovega dednega deleža ali za ustanovitev ali razširitev gospodinjstva oz. opravljanja poklica. To je potrebno  zaradi varovanja nujnih dedičev in zaradi zagotovitve enakopravnega položaja zakonitih dedičev v razmerju do zapustnika. 

Darilna pogodba je načeloma nepreklicna, vendar pa veljajo določene izjeme. Obligacijski zakonik daje darovalcu tri možnosti, zaradi katerih darilo lahko prekliče. Navedeni so razlog stiske darovalca, hude nehvaležnosti obdarjenca in pa rojstva prvega otroka darovalca. Darilna pogodba se lahko prekliče tudi zaradi razveze zakonske zveze. Poleg tega lahko upniki izpodbijajo darila svojega dolžnika, če so zaradi tega oškodovani. Neodplačno razpolaganje v obliki darilne pogodbe omejuje tudi dedno pravo, ki daje dedičem možnost izpodbijanja daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža, poznamo pa tudi institut kolacije oz. vračunavanja daril in volil v dedni delež.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2019-01-11 07:45:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105996</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 86513</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 16570193</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
