Poznavanje alergijskih bolezni med učenci 6. razreda osnovne šoleŠtromajer, Neja (Avtor) Devetak, Iztok (Mentor) Avčin, Tadej (Komentor) alergijaAlergijske bolezni so eden izmed pogostejših zdravstvenih problemov. Pojavljajo se v različnih oblikah in jih razvrščamo v skupine glede na vrsto snovi, ki alergijo sproži, ali na del telesa, kjer se pojavi. Po resnosti so lahko zgolj nekoliko nadležne ali pa celo take, da ogrožajo življenje. Če želimo obvladovati alergijske reakcije pri otroku, je potrebno izobraževanje o tem, kako preprečimo izpostavljenost alergenu in kakšna je prva pomoč oziroma zdravljenje alergijske reakcije. Mnogi zaposleni v šolah se ne zavedajo resnosti problema alergijskih reakcij in večina ni primerno izobražena o pravilnem in učinkovitem ukrepanju, še posebej v primeru anafilaksije. Anafilaksija sodi med urgentna stanja, saj gre za resno, sistemsko, življenje ogrožajočo alergijsko reakcijo. Število otrok z anafilaksijo narašča in reakcija se lahko pripeti tudi v šoli. Pomembno je, da vsi bližnji učenca ki ima anafilaksijo, znajo prepoznati in pravilno ukrepati, če pride do stika z alergenom in je sprožena alergijska reakcija. Namen raziskave je bil ovrednotiti, v kolikšni meri učenci 6. razreda poznavajo alergijske bolezni. Šestošolci so bili izbrani na podlagi učnega načrta za gospodinjstvo, saj v šestem razredu zajema modul hrana in prehrana. Ker so alergijske bolezni pri otrocih vse bolj pogoste, obstaja možnost, da bo moral učenec pomagati sošolcu, prijatelju ali znancu, ki je alergičen in bo sprožena bolj ali manj huda alergijska reakcija. V raziskavi smo preverili predznanje in na novo pridobljeno znanje šestošolcev gorenjske regije o alergijskih boleznih po izobraževanju učencev o tej problematiki. Novo pridobljeno znanje smo ponovno preverili čez 6 mesecev pri istih učencih. Preverili smo tudi, kakšne so razlike v poznavanju alergijskih pojmov med učenci, ki so sami alergični, in tistimi, ki niso. Posebna pozornost je bila med izobraževanjem namenjena anafilaksiji in samoinjektorju adrenalina ter ukrepom, ki bi jih morali učenci izvesti v primeru anafilaksije. Pomembno je bilo tudi ozaveščanje učencev o tem, da se način in kakovost življenje nekoga ki se spopada z alergijo, spremeni. V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti alergijskih bolezni. Poudarjena je prepoznava in obravnava anafilaksije pri otroku. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, zbrani z dvema preizkusoma znanja za učence. Pri prvem preizkusu smo merili predznanje učencev in so ga učenci rešili pred izobraževanjem o alergijah, pri drugem preizkus znanja pa smo merili na novo pridobljeno znanje in so ga rešili po izvedbi izobraževanja o alergijah. Enak preizkus znanja so isti učenci rešili tudi šest mesecev kasneje in s tem preverili, koliko se je znanje ohranilo. Izobraževanje je bilo izvedeno v štirih razredih osnovne šole na Gorenjskem. Vzorec raziskave je zajemal 100 učencev 6. razredov z odstopanji zaradi možne odsotnosti katerega iz med učencev. Podatke smo analizirali s programom SPSS, določili smo merske karakteristike preizkusa znanja ter ovrednotili znanje in mnenje učencev o alergijah. Rezultati so pokazali, da velika večina šestošolcev že pred izobraževanjem o alergijah dobro razume nekatera dejstva o alergijskih boleznih, saj so na vsa vprašanja, s pomočjo katerih smo preverjali njihovo predznanje, v veliki večini odgovorili pravilno. Prav tako je večina osnovnošolcev pravilno identificirala inhalator na sliki kot zdravilo za lajšanje astme, medtem ko samoinjektorja adrenalina, zdravila za anafilaksijo, večina ni poznala. Velika razlika se je pokazala po izobraževanju, kjer je večina pravilno odgovorila na vprašanje o samoinjektorju adrenalina, prav tako so ga tudi pravilno definirali. Večino učencev ni strah ob misli, da bi morali pomagati sošolcu, ki ima med poukom težave zaradi alergije. Na vsa zastavljena vprašanja, povezana z znanjem o alergijskih boleznih, je večina osnovnošolcev pravilno odgovorila ne glede na obdobje, ko se je to znanje merilo (takoj po izobraževanju, po 6 mesecih). Med šestošolci, ki so sami alergični, in tistimi, ki alergij nimajo, ni bilo statistično značilnih razlik v predznanju o alergijskih boleznih. Model izobraževanja o razumevanju alergijskih bolezni in ukrepanju pri alergijah za učence osnovne šole je v naši raziskavi pokazal pozitivne učinke na trajno znanje učencev. Pri tovrstnem izobraževanju s področja alergij so predvsem potrebni poudarki na temo anafilaksije in uporabo samoinjektorja adrenalina. Pomembno je, da se po določenem časovnem obdobju izobraževanje o ukrepanju in prepoznavanju alergijskih reakcijah obnovi. Učenci so do raziskovane teme pokazali odgovoren in resen pristop, voljni so bili pomagati sočloveku, rezultati pa so pokazali trajno znanju o njihovih kompetencah o alergijskih reakcijah. Omenjeni model izobraževanja bi se lahko uporabljal tudi za izobraževanje drugih otrok po Sloveniji. Glede na opravljeno raziskavo in njene rezultate lahko sklepamo, da učenci, kljub temu da niso imeli predhodnih izobraževanj na temo alergij, dobro obvladajo temeljna znanja o alergijskih boleznih.20182019-01-11 03:01:09Magistrsko delo/naloga105991COBISS_ID: 12285257sl