Smiselnost uporabe vitaminskih in mineralnih prehranskih dopolnil pri mladostnikihZdešar Kotnik, Katja (Avtor) Golja, Petra (Mentor) Jurak, Gregor (Komentor) mladostnikiprehranaprehranska dopolnilavitaminimineralitelesna dejavnostšportni klubiMladostniki s prehrano v veliki meri ne zadostijo potrebam po vseh mikrohranilih, po drugi strani vse več posameznikov posega po prehranskih dopolnilih (PD). Namen raziskovalnega dela je bil ugotoviti, ali pri mladostnikih obstaja tveganje za zdravje zaradi neustrezne prehrane in/ali uporabe PD. Na reprezentativnem vzorcu slovenskih mladostnikov starih od 14 do 19 let (N=1463) iz 15 srednjih šol iz različnih regij smo v okviru projekta ARTOS (Analiza razvojnih trendov otrok v Sloveniji) v letu 2014 pridobili presečne podatke o uporabi PD, telesni dejavnosti (vprašalnik SHAPES), vnosu mikrohranil (dvakrat ponovljeni priklic jedilnika preteklega dne), prehranjevalnih navadah (vprašalnik KIGGS) ter socio-demografskih in antropometričnih lastnostih (telesna višina in masa) mladostnikov. Rezultati so pokazali, da je v populaciji mladostnikov uporaba PD zelo razširjena (69 %), najpogosteje PD uživajo kar po lastni presoji (41 %) ali po nasvetu staršev/drugih sorodnikov (30 %). Uporabniki PD so pogosteje fantje, telesno bolj dejavni posamezniki, člani športnih klubov, pogosteje so vključeni v ekipne športe, dnevni uporabniki PD pa tudi več časa tedensko namenijo treningu v primerjavi z ostalimi športniki. Uporaba PD pri mladostnikih značilno prispeva k absolutnemu vnosu večine vitaminov in nekaterih mineralov, vendar ne v tolikšni meri, da bi s tem uporabniki PD presegli zgornjo dovoljeno mejo dnevnega vnosa mikrohranil. Mladostniki s hrano in pijačami zaužijejo premalo večine vitaminov in mineralov, a kar 2-3 krat več natrija glede na minimalna priporočila neškega združenja za prehrano (DGE). Telesno zelo dejavni mladostniki imajo sicer višji vnos nekaterih vitaminov in mineralov s hrano in pijačami v primerjavi z ostalimi mladostniki, a pri njih kljub temu ne zasledimo značilno višjega odstotka posameznikov, ki bi dosegali DGE priporočila za posamezne vitamine in minerale (z izjemo vitamina K pri fantih). Rezultati so posledica dejstva, da okoli tri četrtine mladostnikov obeh spolov ne dosega priporočil optimizirane mešane prehrane (OMD) za vnos sadja (36 % OMD priporočene vrednosti (pv)) in zelenjave (30 % OMD pv), pa tudi mleka/mlečnih izdelkov (40 % OMD pv), žit/žitnih izdelkov (54 % OMD pv) in rib (33 % OMD pv). Po drugi strani je skoraj tri četrtine mladostnikov prekoračilo priporočila za vnos mesa/mesnih izdelkov (320 % OMD pv) ter sladkih/slanih prigrizkov (453 % OMD pv). Na podlagi rezultatov zaključujemo, da je treba za zadostitev potreb po vitaminih in mineralih pri mladostnikih srednješolcih bistveno izboljšati njihove prehranjevalne navade ne glede na spol in telesno dejavnost. Kot kaže, je nujno mladostnike izobraziti o pomenu zdrave prehrane in morebitnih škodljivih posledicah (nepotrebne) uporabe PD.[K. Zdešar Kotnik]20192019-01-09 07:45:02Doktorsko delo/naloga105977UDK: 613.292-053:612.3VisID: 163269COBISS_ID: 5027704sl