<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dejavniki tveganja za razvoj ortoreksije nervoze in predlog preventivnega delovanja</dc:title><dc:creator>Pavlič,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pandel Mikuš,	Ruža	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnje hranjenja</dc:subject><dc:subject>samodisciplina</dc:subject><dc:subject>diete</dc:subject><dc:subject>preventiva</dc:subject><dc:subject>perfekcionizem</dc:subject><dc:description>Uvod: Zavest o zdravi prehrani je postala primarna pozornost ljudi, ki pripadajo razviti družbi. Vendar pa je meja med zdravo selektivnostjo in patološko obsedenostjo pri izbiri hrane tanka. Obsedenost z zdravim prehranjevanjem prične vplivati na njene aktivnosti, interese in odnose ter postane zdravju nevarna. Pogosto se pojavi socialna izolacija, saj oseba vse svoje življenje načrtuje okrog hrane, medtem ko izgubi sposobnost intuitivnega prehranjevanja. Obsedenost z "zdravim načinom prehranjevanja" ali ortoreksija nervoza je motnja, ki jo je leta 1997 poimenoval ameriški zdravnik Steven Bratman. Navadno se ortoreksija prične s povsem nedolžnim poskusom bolj zdravega prehranjevanja, ki postopno preraste v obsedenost s kvaliteto in neoporečnostjo prehranskih izdelkov. Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti ali se ortoreksija nervoza pojavlja tudi med študenti treh izbranih fakultet v Sloveniji, kako pogosta je, kateri so dejavniki tveganja ali značilnosti oseb, ki prispevajo k razvoju ortoreksije, s čimer bomo bolj pozorni na osebe, ki so bolj ranljive za razvoj te motnje hranjenja. Metode dela: Uporabili bomo zaporedno kvantitativni in kvalitativni pristop, s čimer bomo uporabili deduktivni pristop, na podlagi katerega bomo oblikovali hipoteze, ki so v literaturi naletele na kontradiktorne izjave raziskovalcev. Strategija, ki jo bomo uporabili bo presečna študija. Predmet raziskovanja sta pojavnost in značilnosti ortoreksije nervoze, populacijo bodo predstavljali slovenski študentje, enote opazovanja bodo študentje treh izbranih fakultet. Rezultati: Delež oseb ki so glede na izpolnjevanje vprašalnika ORTO-15 dosegli število točk &lt;40, in nakazuje na to da bi oseba lahko imela ali ima ortoreksijo je 77,7 % , le 22,3 % oseb so popolnoma izločene iz možnosti za pojav ortoreksije,ortoreksijo pri meji &lt;35 točk (torej 34, 99 točk) ima 20 oseb od 159 anketiranih, kar predstavlja delež 27 %. V poprečju so naši anketiranci dosegli 36,93 točk z razponom min 28 točk in max 44 točk. Razprava in zaključek: Motnje hranjenja, med njimi tudi ortoreksija nervoza so med nami prisotne v veliki meri. Ni problematična le količina zaužite hrane, temveč tudi druge vrste obsedenosti s hrano, kot je težnja po neoporečni strogi dieti in gibanju, ki vodi do primanjkljajev. Ker so diete lahko sprožilci ortoreksije, je najboljša preventiva uravnotežena prehrana in zmerna telesna aktivnost.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2019-01-05 07:47:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105958</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 90062</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5564779</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
