Geokemične in izotopske raziskave sedimentov, leščurjev (Pinna nobilis) in morske trave (Posidonia oceanica) na izbranih lokacijah Nacionalnega parka Kornati (Hrvaška)Žgeč, Blažka (Avtor) Dolenec, Matej (Mentor) Lojen, Sonja (Komentor) veliki Leščur Pinna nobilis (Linne1758)morska trava Posidonia oceanica (Linne1758)čokati volek Hexaplex trunculus (Linne1758)PTEREEPGEizotopska sestava ogljika in dušikalaserska ablacijaAntropogeni vplivi na morske organizme so številni in vključujejo večanje količin strupenih elementov ali spojin, spremembe habitatov, neposredne spremembe nekaterih vrst, motnje naravnih ciklov hranil idr. Intenzivni razvoj industrije, infrastruktur in turizma povzroča kopičenje snovi v vodnem stolpcu in sedimentih. Kot rezultat so morski organizmi izpostavljeni vedno višjim koncentracijam snovi v okolju. V magistrski nalogi smo ugotavljali geokemične in izotopske značilnosti velikih leščurjev P. nobilis (Linne, 1758), morske trave P. oceanica (Linne, 1758), čokatih volekov H. trunculus (Linne, 1758) in sedimentov. Vzorci so bili zbrani v okviru bilateralnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško, na območju Nacionalnega parka Kornati. Izbrali smo pet lokacij, ki se med seboj razlikujejo glede na večjo, manjšo in najmanjšo možnost antropogenega vpliva na morske sedimente in posledično morske organizme. Določili smo izotopske značilnosti različnih delov mehkega tkiva velikih leščurjev (mišica, škrge, želodec) in morske trave pozejdonke (koreninski in nadkoreninski del). Spremembe izotopskih profilov v mehkem tkivu velikega leščurja in pozejdonke so posledica naravnih procesov in ne kažejo na antropogeno onesnaženje. Z geokemičnimi analizami smo v velikem leščurju, čokatem voleku in sedimentih ugotovili obseg antropogenih vplivov na izbranih lokacijah. V velikem leščurju in čokatem voleku, nas je zanimala predvsem vsebnost izbranih potencialno strupenih elementov PTE, redkih zemelj REE ter elementov skupine platine PGE. V površinskih sedimentih smo ugotavljali vsebnost REE. Rezultati geokemičnih analiz v mehkem tkivu velikega leščurja, čokatega voleka in sedimenta kažejo na antropogeno onesnaženje na lokacijah Mana, Piškera in Vrulje. Koncentracije so v mehkem tkivu velikega leščurja za večino PTE, REE in PGE višje, kot v mehkem tkivu čokatega voleka. V primerjavi z organizmi so koncentracije REE v sedimentih višje. Z metodo laserske ablacije smo po najdaljšem delu lupine in v prirastnicah velikega leščurja določili variabilnost izbranih PTE (As, Cd, Cu, Ni, Pb, Sb, Se) in REE (La, Ce) v času rasti organizma. V ta namen smo izrezali prečne profile skeletov velikega leščurja iz lokacije Piškera (P-PN1) in izdelali polirane preparate. S primerjavo analiz z metodo LA-ICP-MS, smo ugotovili večje antropogeno onesnaženje v zadnjih 10–20 letih.20182019-01-05 07:15:12Magistrsko delo/naloga105955VisID: 67393COBISS_ID: 1453150sl