<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Akademski nepotizem: sorodstvene strukture v akademskem polju</dc:title><dc:creator>Bartole,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Komel,	Mirt	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kronegger,	Luka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Nepotizem</dc:subject><dc:subject>akademski nepotizem</dc:subject><dc:subject>korupcija</dc:subject><dc:subject>sorodstvene strukture</dc:subject><dc:subject>nasprotje interesov.</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je obravnavan nepotizem in njegove oblike, pregled zgodovine, razčlenitev sorodstvenih struktur, akademskega polja, navedena je obstoječa zakonodaja in empirični del, kjer je predstavljena kvalitativna analiza sorodstvenih povezav v akademski sferi. Nepotizem, ki ga v ožjem pomenu poznamo kot zaposlovanje ali dajanje prednosti pri zaposlovanju svojim sorodnikom, lahko razumemo in pojasnimo na precej bolj kompleksen način, kot je sprva moč pomisliti. Nepotizem je družbeni pojav, ki velja za etično spornega, nezakonita, koruptivnega, nepravičnega, celo diskriminatornega, a vendar ostaja, vsaj v večini primerov, zakonsko nekaznovan. Gre za pojav, ki ga lahko razumemo na različne načine, odvisno od očal, s katerimi si pomagamo brati to, kar je napisano. Temelji na družbeni in kulturni percepciji sorodstvenih struktur, ki implicirajo, da sta de facto dva posameznika v sorodstvenem razmerju, seveda pa vse zavisi od tega, kako razumemo sorodstvene vezi. V magistrskem delu ugotavljam, da se sorodstvene strukture klasificirajo v različne kulturne kontekste, kakor pač ustreza njihovi empirični pogojenosti, je pa vsakokratna logika tista, ki določa njihov pomen. Kompleksnost dojemanja sorodstvenih struktur lahko osmislimo z implementacijo Lacanove konceptualne triade (realnega, simbolnega, imaginarnega), v naslednjem koraku pa umestimo v Diskurz univerze, s pomočjo katerega lahko objektivno vednost razumemo kot enakopravnost pri obravnavi kandidatov, selekcijo kot ritual prehoda, upravičenosti do delovnega mesta ipd. V zadnjem, empiričnem delu, naloge me je zanimala morebitna prisotnost sorodstvenih struktur v akademski sferi.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2019-01-04 07:15:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105952</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 106719</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 35988317</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
