Sodelovanje med centrom za socialno delo, izvorno in rejniško družino otrokaUrekar, Maja (Avtor) Poljšak Škraban, Olga (Mentor) rejništvoMagistrsko delo obravnava predstavitev medsebojnega sodelovanja med centrom za socialno delo (CSD), izvorno in rejniško družino otroka ter osvetli potrebe, ovire in predloge, ki bi bile vodilo k tesnejšem sodelovanju. S tem bi bil ukrep rejništva lahko krajši. Teoretični del magistrskega dela vključuje zakonodajno ureditev rejništva, predstavi naloge in dolžnosti CSD, zadolžitve rejnika in pomembnost upoštevanja glasu otroka v rejništvu. Sledi tematika dolgotrajnega rejništva ter opredelitve različnih strokovnjakov do slednjega ukrepa. Magistrsko delo razišče sodelovanje med CSD, rejniško družino in izvorno družino otroka. Sprašuje se tudi o vlogi socialnega pedagoga in njegovem umeščanju na področje rejništva. V empiričnem delu je bila glede na teoretična izhodišča opravljena kvalitativna raziskava, za kar je bil uporabljen polstruktrurirani intervju. Vzorec raziskave vključuje dve strokovni delavki iz dveh centrov za socialno delo, dve izvorni in dve rejniški družini otrok, s katerimi sodelujeta. Raziskava vključuje pogled na medsebojno sodelovanje vseh treh akterjev sodelujočih v raziskavi ter osvetli tudi splošne izkušnje socialnih delavk pri delu z družinami na področju rejništva. Ugotovitve raziskave kažejo, da strokovnima delavkama motiviranje izvorne družine za sodelovanje ter vključevanje v oblike pomoči predstavlja velik izziv. Najbolj so starši motivirani na področju izvajanja stikov z otroki. V nasprotju pa večjo motiviranost in pripravljenost za sodelovanje s CSD in izvorno družino izkazujejo rejniške družine, ki pri tem izpostavljajo pomembnost spoštljivega in enakovrednega odnosa s starši. Sogovorniki se do dolgotrajnega rejništva, če je ta v korist otroku, pozitivno opredelijo, vendar menijo, da bi z aktivnejšim medsebojnim sodelovanjem, več podpore in z večjo motivacijo s strani izvorne družine to lahko pripomoglo h krajši namestitvi otroka v rejništvu. V pomoč bi bila dodatna svetovalna služba ali nevtralni strokovni delavec, ki bi se staršem v njihovem položaju lahko uspešnejše približal ter jih motiviral, kot to uspe strokovnim delavcem na CSD. Na drugi strani pa družine s strani CSD prav tako pogrešajo več dostopnosti in medsebojnega sodelovanja, ki bi ga ta moral kontinuirano vzdrževati. Rezultati osvetlijo tudi potrebe rejnic, kot so dodatna služba za svetovanje in možnost vključevanja partnerjev rejnic na izobraževanja. Rezultati prinašajo uvid v potrebe in predloge, ki so lahko vodilo za tesnejše sodelovanje med CSD, izvorno in rejniško družino. Poleg tega raziskava prispeva k razvoju smernic umestitve socialnega pedagoga na področje rejništva, ki se poleg sodelovanja z družinami na CSD kaže tudi v nevladnih organizacijah, projektnih delih in v podpori pri integraciji izvornih družin v skupnost.20182018-12-28 02:55:33Magistrsko delo/naloga105939COBISS_ID: 12257097sl