Vloga zunanjih akterjev pri reševanju izraelsko-palestinskega konflikta: primer Sveta za sodelovanje v zalivuŠkoda, Luka (Avtor) Roter, Petra (Mentor) Šterbenc, Primož (Komentor) reševanje konfliktovzunanji akterjiizraelsko-palestinski konfliktGCCšiitsko-sunitski razkol.Zunanji akterji igrajo poglavitno vlogo pri upravljanju in reševanju konfliktov, saj s svojimi kapacitetami lahko prispevajo k reševanju vzroka konflikta in k delnemu spreminjanju ter izpolnjevanju ciljev sprtih strani. Med najbolj trdovratne konflikte uvrščamo verske in druge identitetne konflikte, saj identiteta vpliva na prepričanje posameznika in skupine o svoji vlogi oz. položaju v konfliktu. Prednost pri zaznavanju in reševanju tovrstnih konfliktov pa imajo zaradi svojega poznavanja območja in akterjev predvsem regionalne organizacije, med njimi tudi države članice Sveta za sodelovanje v zalivu (Gulf Cooperation Council – GCC), ki so dejavne pri upravljanju in reševanju izraelsko-palestinskega konflikta. Magistrska naloga preučuje vpliv verskega dejavnika na vlogo arabskih zalivskih držav pri reševanju konflikta od ustanovitve Izraela leta 1948 do katarske diplomatske krize leta 2017 ter posledice razmaha šiitsko-sunitskega razkola na njihovo vlogo. Kot kažejo ugotovitve, so arabske zalivske države v obdobju od leta 1948 do leta 2011 vztrajno poskušale rešiti konflikt v prid palestinskega prebivalstva, z razmahom šiitsko-sunitskega razkola med arabsko pomladjo pa je iranska grožnja zasenčila reševanje izraelsko-palestinskega konflikta. Zunanji akterji, predvsem regionalne organizacije, so torej občutljive na mednarodno in regionalno dogajanje ter morebitne spremembe dinamike konflikta. Slednje posledično vpliva na vlogo zunanjih akterjev pri reševanju konfliktov, ki se v luči sprememb strukturnega okolja iz pozitivne lahko prelevi v negativno.20182018-12-23 07:45:03Magistrsko delo/naloga105909VisID: 106712COBISS_ID: 36023133sl