<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Doživljanje smisla življenja brezposelnih mladih</dc:title><dc:creator>Brezovec,	Lana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zrim Martinjak,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>brezposelnost</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava doživljanje smisla življenja pri brezposelnih mladih, hkrati pa primerja tudi, kako se njihovo dojemanje smisla življenja razlikuje od smisla, ki ga doživljajo zaposleni mladi. Pri tem predvsem izhajam iz teoretičnih izhodišč psihiatra in humanista Viktorja E. Frankla, po katerem je človek bitje, ki si želi živeti smiselno življenje in lahko duševno zboli, če se znajde v bivanjski praznini oziroma brez smisla. 
V teoretičnem delu je najprej predstavljena teorija Viktorja E. Frankla in osnovne značilnosti logoterapije. V nadaljevanju je opisano razvojno obdobje zgodnje odraslosti in razvojne naloge, ki naj bi jih mladi odrasli izpolnili. Raziskave so pokazale, da brezposelnost pri mladih predstavlja oviro pri prehodu v obdobje odraslosti. Ugotovitve raziskav kažejo na doživljanje občutkov krivde, strahu, obupanosti glede prihodnosti in občutek, da je življenje težko in zapleteno. Na osnovi tega sem se odločila, da bom v empiričnem delu preverjala povezanost zaposlitve z doživljanjem občutka smisla življenja. Raziskave so pokazale, da se pri brezposelnih posameznikih pogosteje pojavljata apatija, pomanjkanje motivacije za karkoli in ker nimajo dela, mislijo, da njihovo življenje nima smisla. Kot pomemben podporni dejavnik v času brezposelnosti avtorji navajajo družino. Zanimalo me je, kakšen vpliv ima na doživljanje smisla življenja pri brezposelnih podpora najbližjih oseb. Pri raziskovanju sem uporabila kvalitativni pristop. Rezultati so pokazali, da se smisel življenja brezposelnih mladih ne razlikuje v veliki meri od smisla življenja zaposlenih mladih. Pokazalo se je, da obstaja točno določen način, ki brezposelnim mladim pomaga pri osmišljanju njihovega življenja. Pomen ugotovitev vidim v njihovem prispevku k socialno-pedagoškim načinom dela z mladimi brezposelnimi. Ugotovitve raziskave so opozorile na dejstva, ki jih je pomembno upoštevati pri podpori brezposelnih mladih. Opozoriti želim tudi na možnosti, ki bi jih uporaba Franklove teorije o smislu življenja in prevzemanju odgovornosti prinesla v delo socialnega pedagoga.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-21 02:55:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105860</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12252233</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
