<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinek sklepne mobilizacije pri pacientih s kronično nestabilnostjo skočnega sklepa - pregled literature</dc:title><dc:creator>Florjančič,	Kati	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebš,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ipavec,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>skočni sklep</dc:subject><dc:subject>zvini</dc:subject><dc:subject>kronična nestabilnost skočnega sklepa</dc:subject><dc:subject>manualna terapija</dc:subject><dc:subject>sklepna mobilizacija</dc:subject><dc:description>Uvod: Kronična nestabilnost skočnega sklepa je posledica več zaporednih zvinov skočnega sklepa in se kaže kot mehanska in/ali funkcionalna nestabilnost. Simptomi, ki so značilni za kronično nestabilnost se pokažejo pri kar 70 % aktivne populacije, ki je vsaj enkrat utrpela zvin. Poškodbe sklepa vplivajo na sklepno gibljivost, občutek za zaznavanje položaja in gibanja sklepa, povzročajo bolečino in zmanjšano funkcijo, ob nepravilni ali odsotni intervenciji pa lahko povzročijo degenerativne spremembe sklepa. Namen: Preko pregleda literature predstaviti učinkovitost različnih manualnih tehnik sklepne mobilizacije pri konservativnem zdravljenju pacientov s kronično nestabilnostjo skočnega sklepa. Metode dela: Literatura je bila pregledana v elektronskih podatkovnih zbirkah MEDLINE, MEDLINE in Process, Embase, AMED, PsycINFO, CLINAHL, PEDro, PUBmed, ScienceDirect, Elsevier, Sportdiscus in Cochrane Library ter izbrana po opisanih vključitvenih in izključitvenih kriterijih. Končno je bilo v analizo vključenih šest člankov. Rezultati: V vključenih raziskavah so primerjali učinke sklepne mobilizacije po Maitlandovem in Muliiganovem konceptu s skupino brez intervencije, ali pa so primerjali sklepno mobilizacijo z ali brez obremenitve. V raziskavah so sodelovali preiskovanci, z ponavljajočimi zvini in kronično nestabilnostjo skočnega sklepa. Učinke sklepne mobilizacije so ocenjevali z meritvami sklepne gibljivosti, dinamičnega in statičnega ravnotežja, bolečine in samo-opisane nestabilnosti. Razprava in zaključek: Pregled analiziranih člankov je pokazal, da manualne tehnike po Maitlandovem in Mulliganovem konceptu vplivajo na takojšnje, kratkoročno in dolgoročno izboljšanje pasivnega in aktivnega obsega giba dorzalne fleksije, izboljšanje statičnega ravnotežja in zmanjšanje pogostosti samo-opisane nestabilnosti. Izboljšanja ne moremo potrditi pri dinamičnem ravnotežju, bolečini in vzdražnosti avtonomnega in somatskega živčevja. Po pregledanih člankih se je sklepna mobilizacija z obremenitvijo po Mulliganovem konceptu izkazala za najbolj učinkovit pristop.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-20 14:31:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105857</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 90007</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5561451</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
