<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Življenje v Kristusu kot temeljna Pavlova paradigma v pismu Rimljanom: deleženje v telesu greha v nasprotju z deleženjem v Kristusu</dc:title><dc:creator>Brnot,	Urban	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Matjaž,	Maksimilijan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>deleženje</dc:subject><dc:subject>um (nous)</dc:subject><dc:subject>telo greha (greh)</dc:subject><dc:subject>v Kristusu</dc:subject><dc:subject>s Kristusom</dc:subject><dc:subject>postava (Tora)</dc:subject><dc:subject>postava Duha</dc:subject><dc:subject>smrt</dc:subject><dc:subject>vstajenje</dc:subject><dc:subject>teocentrični pogled</dc:subject><dc:subject>malikovanje</dc:subject><dc:subject>poželenje</dc:subject><dc:description>Deleženje ali participacija je temeljna Pavlova paradigma v pismu Rimljanom. Vendar deleženje samo po sebi še ni dobro. Pavel razlikuje med deleženjem v telesu greha in deleženjem v Kristusu. Razlikovalni element deleženja predstavlja človekov um. Vsako deleženje ima svoj lastni um: telo greha izprijeni um (1,28), medtem ko življenje v Kristusu preobraženi in prenovljeni um (12,2). Iz tega ne izvira samo človekova etična dejavnost, temveč o umu govorimo kot o središčnem organu človekove osebe, s katerim vstopa v odnos z Bogom. Deleženje v telesu greha nasprotuje Bogu, gre namreč za vrsto deleženja, v katerem smo nekoč vsi deležili. Predstavljena je univerzalnost greha, od poganov do Judov vsi deležijo v telesu greha. Telo greha ima tudi svoje lastne sadove (sadovi mesa), katerih cilj je smrt. Po postavi dobi telo greha še večjo oblast nad ljudmi. Pavel to postavo imenuje postava greha in smrti. Ključni prelom s telesom greha se zgodi z nastopom Odrešenika, Jezusa Kristusa. Tisti, ki so namreč s Kristusom umrli in bili pokopani, so stopili na pot novega življenja, ki v prvi vrsti predstavlja odmrtje grehu. Verniki so resnično odmrli grehu in zaradi tega ne morejo več živeti v njem. Sedaj živijo za Boga, v Kristusu Jezusu. Sedanji vidik deleženja v Kristusu je trpljenje s Kristusom, ki ga osmišlja Duh. Pridobitev Duha je cilj krščanskega življenja, ki pa je lahko samo dar. Prav Duh je tisti dar novega veka, ki se pojavi s Kristusom. Boj med mesom in Duhom moramo razumeti v odrešenjsko-zgodovinskem smislu kot dve moči različnih vekov. Duh je predvsem predmet eshatološkega deleženja v Kristusu s svojimi sadovi, ki vključujejo vstajenje in končno poveličanje sedanjega umrljivega telesa.</dc:description><dc:publisher>[U. Brnot]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-20 07:35:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105838</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 27-277-248.42-31(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 22056</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8035418</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
