<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv osvetljevanja s svetlobo različnih valovnih dolžin na antioksidativni potencial kaljene pšenice</dc:title><dc:creator>Golob,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Terpinc,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pšenica</dc:subject><dc:subject>Triticum aestivum</dc:subject><dc:subject>kaljenje</dc:subject><dc:subject>kaljena zrna</dc:subject><dc:subject>kalčki</dc:subject><dc:subject>svetloba</dc:subject><dc:subject>osvetljevanje</dc:subject><dc:subject>LED</dc:subject><dc:subject>tema</dc:subject><dc:subject>fenolne spojine</dc:subject><dc:subject>antioksidativni potencial</dc:subject><dc:subject>Folin Ciocalteu metoda</dc:subject><dc:subject>DPPH metoda</dc:subject><dc:subject>ABTS metoda</dc:subject><dc:description>V okviru magistrske naloge smo preučevali vpliv načina osvetljevanja na antioksidativni potencial (AOP) kalčka in preostalega dela kaljenega pšeničnega zrna. Kaljenje je potekalo 4 dni pri 20 °C pod LED lučmi (470 in 520 nm) oz. v temi (kontrola). Po 48 in 96 urah smo kalček ločili od preostalega zrna in pripravili metanolne ekstrakte, preostanek po ekstrakciji pa hidrolizirali z NaOH. S Folin Ciocalteu metodo smo kalčku in preostalemu delu zrna določili vsebnost ekstraktibilnih in vezanih fenolnih spojin, z metodama DPPH in ABTS pa njihov AOP. Intenzivnejše spremembe so potekale v kalčku kot v preostalem zrnu. Uporaba modrih in zelenih LED je vodila k manjši vsebnosti ekstraktibilnih fenolnih spojin in nižjemu AOP ekstraktibilnih antioksidantov tako v zrnih kot kalčkih v primerjavi s temo, medtem ko način osvetljevanja na vsebnost vezanih fenolnih spojin ni imel vpliva. AOP vezanih antioksidantov v zrnih, določen z ABTS metodo, je bil le po 48 urah kaljenja pod LED nižji kot v temi, sicer pa način osvetljevanja zrn in kalčkov ni vplival na AOP ne glede na metodo določanja. Čas kaljenja je statistično značilno vplival na vsebnost ekstraktibilnih fenolnih spojin v zrnih in kalčkih ter na njihov AOP, na vsebnost vezanih fenolnih spojin pa samo v kalčkih, ki so rastli v temi. Z metodo DPPH smo vsem vzorcem določili nižji AOP kot z metodo ABTS.</dc:description><dc:publisher>[K. Golob]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-19 07:45:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105826</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 633.11:547.56:66.094.3.097.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 163227</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5009528</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
