<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv mase proteze na Wartenbergov nihajni test kolena</dc:title><dc:creator>Ježovnik,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bohinc,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Torkar,	Drago	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Boltežar,	Žane	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nihanje</dc:subject><dc:subject>podkolenska proteza</dc:subject><dc:subject>Wartenberg</dc:subject><dc:subject>dušeno nihanje</dc:subject><dc:subject>Wartenbergov nihajni test</dc:subject><dc:description>Uvod: Nihanje je primer periodičnega gibanja. Predmet, ki niha pa imenujemo nihalo. Če nihalo odmaknemo iz ravnovesne lege, le to prične nihati. Iz skrajne lege se najprej pomika proti ravnovesni legi in dalje v tej smeri, dokler se ne ustavi. Nato se prične gibati v nasprotno smer. Na koncu obmiruje v prvotni ravnovesni legi. Kolenski sklep je največji sklep v telesu. Sestavljen je iz treh kosti, dveh vezivno.rustančnih vložkov in štirih vezi. Nihajni preizkus je enostaven diagnostični preizkus, ki se uporablja za odkrivanje nepravilnosti v kolenskem sklepu. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti kakšen vpliv ima masa proteze na Wartenbergov nihajni preizkus kolena. Metode dela: Preizkus smo opravili na dveh prostovoljcih, po unilateralni transtibialni amputaciji noge. Pri vsakem prostovoljcu smo preizkusili pet proteznih stopal, ki so se razlikovala po masi, in jih primerjali z nepoškodovano nogo. Preiskovanca smo namestili na preiskovalno mizo v polsedeč položaj. Na štiriglavo stegensko mišico smo namestili EKG elektrode za nadzor mišične dejavnosti, na stegno in golen pa odsevnike, ki jih je zaznala infrardeča kamera. Odsevniki na stegnu so tvorili eno premico, odsevniki na goleni pa drugo. Preiskovančevo nogo smo dvignili v horizontalen položaj in jo spustili, da je prosto zanihala. Računalnik je shranjeval kot med premicama. Podatke smo uredili in iz njih izrisali graf dušenega nihanja ter izračunali togost in viskoznost kolenskega sklepa. Rezultati: Vrednosti viskoznosti so bile manjše pri protezah kot pri nepoškodovani nogi. Pri prvem prostovoljcu je bila togost prav tako manjša pri protezah, medtem ko je bila togost protez pri drugem prostovoljcu večja od nepoškodovane noge, kar je posledica sladkorne bolezni. Razprava in zaključek: Pri protezah so vrednosti viskoznosti in togosti pričakovano manjše. Izjema je bila togost pri drugem prostovoljcu, kjer so bile vrednosti protez večje od nepoškodovane noge. Pri viskoznosti so bile razlike med protezami in nepoškodovano nogo majhne. Pri togosti so bile te razlike večje, tudi v primerjavi z ostalimi raziskavami s podobno tematiko.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-18 12:21:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105807</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 89983</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5556331</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
