<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Strategije pomoči učencem z dispraksijo pri pouku likovne umetnosti</dc:title><dc:creator>Urbar,	Damjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Selan,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>dispraksija</dc:subject><dc:description>Likovna umetnost je eden od šolskih predmetov, ki daje vsem učencem možnost, da se individualno likovno razvijajo, tudi tistim, ki so usmerjeni v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter imajo posebne potrebe na posameznih učnih področjih. Po konceptu dela z učenci z učnimi težavami učitelj prilagaja učno okolje takoj, ko zazna učenčeve težave in posebne potrebe. Za uspešno poučevanje otrok z učnimi težavami je potrebno veliko učiteljevega znanja o njihovih primanjkljajih in posebnih potrebah ter dobra poučevalna praksa. Učenci z dispraksijo oziroma razvojno koordinacijsko motnjo so ena izmed skupin učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, ki imajo lahko pri pouku likovne umetnosti kar nekaj težav in potrebujejo več individualne pomoči in prilagoditev kot pri nekaterih drugih predmetih. V strokovni literaturi je za učence z dispraksijo zapisano veliko splošnih prilagoditev, ki pa se večinoma ne osredotočajo na sam predmet likovne umetnosti. Zato smo se odločili, da v teoretičnem delu magistrskega dela predstavimo prilagoditve in strategije pomoči za učence z dispraksijo pri pouku likovne umetnosti. S študijem literature smo raziskali in opisali več strategij poučevanja in prilagoditev, ki so razdeljene po učnih okoljih, učnih etapah in posameznih likovnih področjih (risanje, slikanje, grafika, kiparstvo, arhitektura) ter lahko učiteljem likovne umetnosti služijo kot opora in pomoč pri poučevanju otrok z dispraksijo. Empirični del magistrskega dela vključuje študijo primera izbranega učenca z dispraksijo. Učencu smo pri pouku likovne umetnosti določili in nudili ustrezne individualne prilagoditve. Podatke smo kvalitativno obdelali s pomočjo kodiranja zbranega gradiva o učencu, zapisov posameznih opazovanj z udeležbo, analize likovnih izdelkov in razgovorov z učencem. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da je učenec imel največ težav s fino motoriko in z orientacijo na ploskvi ter pri organizaciji dela, prostora in časa. Učenčeva močna področja se kažejo pri naravoslovnih predmetih. Učenec se ljubiteljsko ukvarja tudi s tehničnim risanjem s pomočjo računalnika. Potreboval je veliko učiteljeve pomoči ter prilagoditev likovnih pripomočkov, materialov in tehnik. Empirična kvalitativna raziskava nam je omogočila, da smo za učenca poiskali najučinkovitejše strategije pomoči, ki so mu omogočile napredek pri likovnem izražanju, nam pa je služila kot primer dobre poučevalne prakse.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-18 02:59:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105801</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12244809</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
