<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Model ocene potenciala prožnosti objektov</dc:title><dc:creator>DAUTI,	KUJTIM	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gubina,	Andrej Ferdo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Artač,	Gašper	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>električna energija</dc:subject><dc:subject>elektroenergetski sistem</dc:subject><dc:subject>prožnost</dc:subject><dc:subject>grelno število</dc:subject><dc:subject>toplotne izgube</dc:subject><dc:subject>izravnalni trg</dc:subject><dc:subject>trgovanje za dan vnaprej</dc:subject><dc:description>Sodobni trendi v elektroenergetiki kažejo na rast deleža razpršenih proizvodnih virov z možnostjo hranjenja električne energije in pametnih bremen v gospodinjskem sektorju odjemalcev oz. proizvajalcev. Cilj je, da se v prihodnosti miselnost, ki je temeljila na zagotavljanju in upravljanju prožnosti elektroenergetskega sistema samo strani proizvajalca, preusmeri na izkoriščanje prožnosti, ki jo lahko ponudijo odjemalci oz. zasebni proizvajalci. 

Za dobro oceno potencialne prožnosti objekta je treba poznati dinamiko odjema in morebitne proizvodnje. V prvem delu model glede na vhodne električne parametre izračuna dinamiko odjema manjših električnih naprav. V drugem delu na podlagi toplotne energetske učinkovitosti objekta, ki je odvisna od vnesenih izolacijskih parametrov, izračuna celotne toplotne izgube stavbe. Iz izračunanih toplotnih izgub, izbora tipa toplotne črpalke in temperature njenega toplotnega vira pa izračuna, kakšna je njena električna moč. Vsota električne energije, ki jo za svoje delovanje potrebujejo toplotna črpalka in preostale električne naprave, predstavlja energijo, ki jo objekt potrebuje za optimalno delovanje. V tretjem delu model glede na priključno moč in normiran profil proizvodnje izračuna količine proizvedene električne energije. Iz razlike proizvodnje in odjema izračuna količino shranjene električne energije v hranilnik predpostavljene kapacitete. V zadnji fazi model prilagaja odjem dvotarifnim cenam in cenam na trgovanja za dan vnaprej, shranjene presežke električne energije pa prilagaja izravnalnemu trgu. Prilagojen odjem električne energije nato model ekonomsko ovrednoti glede na dvotarifne cene in cene na trgovanju za dan vnaprej, shranjene presežke pa glede na izravnalni trg. Ocenjeno prožnost model ekonomsko ovrednoti tudi glede na cene za terciarno regulacijo. Prožnost objekta model izračuna iz razlike prilagojenega in osnovnega odjema. Končni cilj delovanja modela pa ni nižanje odjema električne energije, ampak prilagoditev odjema nižjim končnim cenam in ohranitvi toplotnega in energetskega udobja.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-14 14:40:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105777</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 44641</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
