Didaktične dimenzije kakovostnega učnega procesa za učence priseljenceKrajnc Dular, Sabina (Avtor) Valenčič Zuljan, Milena (Mentor) Razpotnik, Špela (Komentor) učenci priseljenciČe se ozremo na aktualna dogajanja po svetu in pri nas, vidimo, da trend preseljevanja družin narašča, z njim pa tudi število vključenih učencev priseljencev v šole. Kako kakovostno prilagajati učni proces, ki bo učinkovit pri doseganju izobraževalnih in vzgojnih ciljev učencev priseljencev, predstavlja učiteljem velik izziv pri nas in v svetu. Osnovni namen doktorske disertacije je bil oblikovati didaktične dimenzije kakovostnega učnega procesa za učence priseljence, s katerimi želimo pri učiteljih in bodočih učiteljih spodbujati učinkovite prakse poučevanja in učenja učencev priseljencev. Pri zasnovi omenjenih dimenzij smo izhajali iz teoretičnih spoznanj, kjer smo v prvem delu osrednjo pozornost namenili učencem priseljencem ter dejavnikom, ki vplivajo na njihovo celostno vključevanje v osnovnošolski prostor. V drugem delu smo predstavili načine prilagajanja pouka učencem priseljencem in dejavnike, ki vplivajo na učno uspešnost učencev priseljencev. Posebej smo poudarili vpliv učnega jezika kot drugega jezika in vlogo maternega jezika za učence priseljence. S poudarkom na notranji diferenciaciji in pomenu individualizacije smo predstavili učne metode, oblike, didaktične strategije in etape učnega procesa ter navedli tudi dva novejša koncepta poučevanja učencev priseljencev v svetu. V zadnjem delu teoretičnega dela smo v ospredje postavili učitelja kot profesionalca, z oblikovanimi stališči oz. prepričanji do vzgoje in izobraževanja učencev priseljencev. Spregovorili smo tudi o učiteljevih kompetencah za delo z omenjenimi učenci, ki so jih pridobili v času začetnega izobraževanja in kasneje v sklopu usposabljanja na delovnem mestu ter v neformalnih življenjskih izkušnjah. Poleg teoretičnih izhodišč so nam temeljno podlago za oblikovanje didaktičnih dimenzij predstavljale ugotovitve naše empirične raziskave, ki smo jo zasnovali v dveh delih. V prvem delu raziskave smo podatke zbirali z vprašalnikom, ki smo ga oblikovali za namen disertacije na vzorcu 333 profesorjev razrednega pouka, ki poučujejo na slovenskih osnovnih šolah in na vzorcu 172 študentov razrednega pouka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Dobljene rezultate smo analizirali skozi štiri vsebinske sklope raziskovalnih vprašanj. Prvi sklop smo namenili ugotavljanju stališč učiteljev in študentov razrednega pouka do vzgoje in izobraževanja učencev priseljencev in vplivu izkušenj pedagoških delavcev z učenci priseljenci na njihova stališča. V drugem sklopu smo preverili, kako pogosto učitelji prilagajajo pouk učencem priseljencem s pomočjo različnih didaktično-metodičnih pristopov in kateri načini dela se jim zdijo najučinkovitejši za doseganje vzgojnih in izobraževalnih ciljev učencev priseljencev. V tretjem sklopu smo ugotavljali razlike v učiteljevih načinih vodenja oz. prilagajanja pouka učencem priseljencem glede na njihova stališča do vzgoje in izobraževanja učencev priseljencev in glede na njihovo dolžino delovne dobe oz. pridobljen strokovni naziv. Preverili smo tudi, ali učitelji, ki imajo izkušnje s poučevanjem učencev priseljencev, drugače presojajo učinkovitost različnih oblik pomoči in njihov vpliv na učno uspešnost učencev priseljencev v primerjavi z učitelji, ki s poučevanjem učencev priseljencev nimajo izkušenj. V četrtem sklopu nas je zanimalo, kako slovenski profesorji razrednega pouka ocenjujejo kompetence za poučevanje učencev priseljencev, koliko so usposobljeni za uspešno premagovanje njihovih težav pri pouku, ki izvirajo iz nezadostnega jezikovnega znanja in razlik med kulturami ter šolskimi sistemi. Pri učiteljevi oceni usposobljenosti za delo z učenci priseljenci nas je zanimala tudi povezanost z dejavniki, kot so izkušnje s poučevanjem učencev priseljencev in izpopolnjevanje za delo z omenjenimi učenci. V razgovorih z učitelji, ki imajo izkušnje s poučevanjem večjega števila učencev priseljencev, smo tudi ugotavljali, katera dodatna znanja, ki so si jih pridobili v času študija, na delovnem mestu in preko življenjskih izkušenj, vplivajo na njihovo poučevanje omenjenih učencev. V drugem delu raziskave smo didaktične dimenzije kakovostnega učnega procesa za učence priseljence dopolnili in dodatno osvetlili še iz vidika skupine učiteljev, ki imajo izkušnje s poučevanjem večjega števila učencev priseljencev. Prav tako smo osvetlili še potrebe, želje in izkušnje z vzgojo in izobraževanjem učencev priseljencev. V naši raziskavi smo ugotovili, da si slovenski profesorji razrednega pouka, ki imajo izkušnje s poučevanjem učencev priseljencev, želijo, da bi se za delo z učenci priseljenci tudi na sistemski ravni vzpostavili modeli vključevanja oz. pomoči, kot je organizirano enoletno pripravljalno izobraževanje z namenom učenja slovenskega jezika, ki jih slovenska zakonodaja ne predvideva. Prav tako si želijo znižane normative v oddelkih, kjer so vključeni učenci priseljenci, da bi omenjenim učencem lahko zagotovili več pozornosti pri premagovanju njihovih težav pri učnem delu. Ugotovili smo tudi, da profesorji razrednega pouka najpogosteje prilagajajo pouk učencem priseljencem tako, da pozornost namenjajo vključevanju učenca priseljenca v skupino vrstnikov oz. socialnovzgojnemu vidiku učencev priseljencev pri pouku. Omenjene ugotovitve se navezujejo na dobljene rezultate v nadaljevanju raziskave, kjer se je pokazalo, da učitelji menijo, da so tudi najbolj usposobljeni za krepitev sodelovanja med učenci, starši in učitelji pri delu z učenci priseljenci.20182018-12-13 02:58:50Doktorsko delo/naloga105757COBISS_ID: 12241737sl