<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Percepcije možnih vzrokov in načinov razreševanja medvrstniškega nasilja z vidika različnih strokovnih delavk in delavcev v vzgojnem zavodu - študija primera</dc:title><dc:creator>Smole,	Jana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Antić Gaber,	Milica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kroflič,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>medvrstniško nasilje</dc:subject><dc:subject>vzroki nasilja</dc:subject><dc:subject>preprečevanje nasilja</dc:subject><dc:subject>spolna neenakost</dc:subject><dc:subject>vzgojni zavod</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je obravnavana problematika medvrstniškega nasilja, kot jo zaznavajo, interpretirajo ter se nanjo odzivajo strokovne delavke in delavci v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Višnja Gora.
V začetku teoretičnega dela so predstavljene opredelitve medvrstniškega nasilja ter različni vplivi, tako biološki, psihološki kot družbeni, v katerih avtorice in avtorji iščejo vzroke nasilnega vedenja posameznic in posameznikov. V nadaljevanju so predstavljeni možni odzivi družbe in strokovnih delavk in delavcev vzgojno-izobraževalnih ustanov na pojav nasilja, ki se lahko izražajo v obliki ničelne tolerance do nasilja, različnih tretmajskih programov in svetovanj ali uveljavitve restorativne pravičnosti, pri kateri je podrobneje predstavljen (pre)vzgojni pomen mediacije v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Temu sledi predstavitev preventivnih dejavnosti, da do medvrstniškega nasilja sploh ne bi prišlo. Preventivni programi so pogosto osredotočeni bolj na individualno vedenje posameznice, posameznika, vendar pa je za uspešno preprečevanje medvrstniškega nasilja temu pomembno dodati še vpliv širšega družbenega konteksta ter pripadnosti posameznic in posameznikov različnim družbenim skupinam, kot so spol, razred, rasa, etnija, itd., saj omenjene družbene kategorije povzročajo tudi specifične oblike diskriminacije, tako na makro kot mikro ravni. Na področju vzgoje in izobraževanja so otroci s čustvenimi in vedenjskimi težavami napoteni v vzgojne zavode, zato je v zaključku teoretičnega dela podrobneje predstavljena tudi njihova vloga.
V empiričnem delu prek študije primera, analize dokumentacije in opravljenih šestih polstrukturiranih intervjujev s strokovnimi delavkami in delavci Vzgojno-izobraževalnega zavoda Višnja Gora, ugotavljam njihove opredelitve, možne vzroke in načine razreševanja medvrstniškega nasilja, povezanost njihovih prepričanj z njihovimi načini razreševanja tovrstne problematike ter ugotavljam razlike, ki se kažejo v dojemanju, interpretiranju in zaznavanju problematike medvrstniškega nasilja glede na spol intervjuvank oz. intervjuvancev.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-10 08:33:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105738</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 426325</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
