<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Čudež novega življenja – delo babice na Koroškem v 20. stoletju</dc:title><dc:creator>Pavlič,	Veronika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanek Zidarič,	Tita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Drglin,	Zalka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>terensko babištvo</dc:subject><dc:subject>20. stoletje</dc:subject><dc:subject>babiško delo v instituciji</dc:subject><dc:subject>vrednote</dc:subject><dc:subject>vloga žensk</dc:subject><dc:description>Uvod: Porodne pomočnice so delovale že od davnine, babištvo pa je verjetno eden od najstarejših ženskih poklicev. Za babico so bile po vsej verjetnosti izbrane starejše ženske z več izkušnjami. Sodobne babice so strokovno izobražene porodne pomočnice. Namen: Namen diplomske naloge je orisati zgodovino babištva v 20. stoletju na Slovenskem s prikazom življenja poklicnih babic, strokovne usposobljenosti in znanja ter hkrati predstaviti izbran primer poklicne poti babice Tilke Kramer. Metode dela: Pri raziskovanju smo uporabili deskriptivno metodo; pregledali strokovno literaturo s področja zgodovine babištva in porodništva na Slovenskem v dvajsetem stoletju, kot dodatno pa uporabili babiške dnevnike, zapisana pričevanja babic ter drugo dokumentarno gradivo. Uporabili smo tudi kvalitativno metodo študije primera, ki smo jo izvedli na podlagi poglobljenega intervjuja z izbrano koroško babico Tilko Kramer in njenega osebnega dokumentarnega gradiva. Rezultati: Pred uvedbo strokovnega izobraževanja za babice se je babiško poslanstvo prenašalo prek ženskih sorodstvenih povezav. Tradicionalno učenje s spremljanjem in navzočnostjo pri porodih se je začelo spreminjati s profesionalizacijo, torej s šolanjem babic, z izpiti in pridobitvami licenc za babiško delo. Gospa Tilka Kramer je delovala v babiškem poklicu štirideset let in pol in sodi v generacijo babic, ki so sredi dvajsetega stoletja še delovale kot terenske babice, nato pa se je njihovo delovišče preselilo v porodnišnice in zdravstvene domove. Strokovno znanje za babiški poklic si je pridobila s šolanjem v Ljubljani. V času šolanja je živela v internatu, kjer je bilo potrebno poleg praktičnega in teoretičnega učenja tudi trdo poprijeti za delo. Preden je lahko pričela delovati kot samostojna babica, je morala voditi osemdeset porodov. Poklic babice in medicinske sestre je opravljala v Dravogradu. Razprava in zaključek: Gospa Tilka Kramer izpostavlja pomembnost timskega dela in sodelovanja z drugimi zdravstvenimi strokovnjaki. Ker se je srečevala z ženskami več generacij v isti družini, je bilo še posebej pomembno, da je vzpostavljala in ohranjala njihovo zaupanje. Za uresničevanje babiškega  poklica v njegovem temeljnem pomenu – torej kot »dela z žensko«, je potrebno  znanje in spretnosti prilagoditi vsaki posamezni ženski in njenemu otroku; kar je v institucionalnem okviru poseben izziv.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-08 07:46:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105730</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 89943</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5550955</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
