<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kuvajtska kriza 1990-1991</dc:title><dc:creator>Podbrežnik,	Lenart	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ajlec,	Kornelija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Irak</dc:subject><dc:subject>Kuvajt</dc:subject><dc:subject>ZDA</dc:subject><dc:subject>Sadam Husein</dc:subject><dc:subject>zalivska vojna</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je obravnavana kuvajtska kriza, ki je leta 1990 izbruhnila z iraškim napadom in okupacijo sosednjega Kuvajta. Po opisu zgodovinskega ozadja in okoliščin nastanka obeh držav je razdelana narava dolgoletne Sadamove vladavine, ki je imela daljnosežne posledice za sodobno iraško državo. Nato so obravnavani dogodki, ki so vodili do iraške invazije v Kuvajt. Posebna pozornost je namenjena ostremu mednarodnemu, predvsem ameriškemu odzivu in intervenciji. V seriji sledečih diplomatskih poskusov je napredek zavirala nepopustljivost zahtev mednarodne koalicije in neomajnost iraških oblasti. Kriza v Zalivu je dosegla vrhunec februarja 1991, ko se je pričela vojna. Mednarodna koalicija je po petih tednih zračnega obstreljevanja nadaljevala s kopenskim napadom, v zgolj 100 urah je bilo vojne konec, Irak je doživel hud in ponižujoč poraz. Poseben poudarek je namenjen ameriški vlogi v konfrontaciji z Irakom, saj je bila zalivska vojna prvi večji vojaški konflikt po končani hladni vojni. V optimizmu po koncu hladne vojne so ZDA pri reševanju krize zgledno sodelovale z Združenimi narodi, mednarodno skupnostjo in tudi Sovjetsko zvezo.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-07 10:39:52</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105707</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 426314</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
