Hipoteka v slovenski pravni ureditviŠčuka, Vanesa (Avtor) Juhart, Miha (Mentor) hipotekazastavna pravica na nepremičninizastavna pogodbapogodbena hipotekaprisilna hipotekazakonita hipotekaprenos hipotekeprenehanje hipotekeizbris hipotekeposebne vrste hipotekeHipoteka je zastavna pravica na nepremičnini. Zastavna pravica je omejena stvarna pravica zastavnega upnika na točno določeni tuji stvari ali pravici, namen katere je zavarovanje ene ali več določenih terjatev. Zastavni upnik ima pooblastilo, da poplača svojo zapadlo terjatev, ki ni pravočasno plačana, iz vrednosti zastavljene stvari. Njegovo poplačilo glavnice, obresti in stroškov je prednostno pred vsemi ostalimi upniki zastavitelja. Hipoteka je neposestna zastavna pravica, na kateri zastavitelj ohrani posest in zastavljeno nepremičnino naprej uporablja in izkorišča. Poznamo več vrst hipoteke. Na pravnem temelju razlikujemo pogodbeno hipoteko, ki nastane na podlagi pravnega posla, prisilno hipoteko, ki nastane na podlagi sodne odločbe, in zakonito hipoteko, ki nastane na podlagi zakona. Poleg temeljnih oblik poznamo tudi posebne vrste hipoteke: skupna hipoteka, maksimalna hipoteka in zastavna pravica na nevpisanih nepremičninah. Hipoteka je knjižna pravica, ki se vpisuje v zemljiško knjigo. Pogodbena in prisilna hipoteka nastaneta z vpisom v zemljiško knjigo, ki ima konstitutivni učinek. Zakonita hipoteka nastane, ko so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. Vpis v zemljiško knjigo ima samo deklaratorni učinek. V zvezi s prenehanjem hipoteke poznamo materialni in formalni način prenehanja. Hipoteka materialno preneha, ko so izpolnjeni pogoji za izbris iz zemljiške knjige. Formalno še vedno obstaja, vendar je ni mogoče realizirati. Hipoteka formalno preneha z izbrisom iz zemljiške knjige, ki se ne opravi samodejno, temveč na podlagi javne ali zasebne listine, v praksi najpogosteje na podlagi izbrisne pobotnice.20182018-12-06 07:45:03Magistrsko delo/naloga105559VisID: 86410COBISS_ID: 16503377sl