<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Začetno učenje elektronike ob podpori okolja Arduino</dc:title><dc:creator>Rupel,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kocijančič,	Slavko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rihtaršič,	David	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>poletna šola elektronike in robotike</dc:subject><dc:description>Elektronika je v veliki meri povezana z razvojem na področju tehnologije in posledično družbe. Do razvoja je prišlo tudi na samem področju elektronike. Poleg ožičene se vedno pogosteje uporablja tudi programirljiva elektronika. Iz pregledane literature je razvidno, da so na fakultetah in srednjih poklicnih šolah program že pričeli prilagajati razvoju in so v poučevanje vključili tudi programirljivo elektroniko. Na osnovnih šolah pa učni načrti, povezani s področjem elektronike, niso bili posodobljeni vse od leta 2005. Gre za izbirne predmete, ki niso del obveznega kurikuluma in se le redko izvajajo. Iz literature smo ugotovili tudi, da je v Sloveniji na voljo kar nekaj tekmovanj, ki so povezana s področjem elektronike, vendar se jih udeležuje malo učencev. Vključitev programirljive elektronike v osnovno šolo bi lahko motivacijsko vplivala tako na učence kot učitelje. V teoretičnem delu je predstavljeno tudi nekaj osnov o odprtokodnem programirljivem elektronskem okolju Arduino. Slednje je primerno tudi za učence v osnovnih šolah in je prosto dostopno. Pri poučevanju elektronike je pomembno, da učitelj smiselno povezuje ožičeno in programirljivo elektroniko. Pri poučevanju in učenju elektronike je priporočena uporaba induktivnih pristopov, kot je na primer model izkustvenega učenja, saj gre za specifično področje, ki ga je potrebno dobro razumeti. Pri izkustvenem učenju je večji delež aktivnosti na učencih, ki se učijo iz lastnih izkušenj in z evalvacijo le-teh gradijo nova znanja. Izkušnje so imele tudi v preteklosti velik pomen za učenje. Glavni namen magistrskega dela je spodbuditi učitelje k poučevanju elektronike in učence k učenju le-te. Iz tega razloga smo oblikovali dve učni gradivi z didaktičnimi priporočili. Učno gradivo 1 je primerno za začetno učenje in poučevanje elektronike v obsegu 10 šolskih ur, Učno gradivo 2 pa v obsegu 35 šolskih ur. Obe gradivi sta bili uporabljeni, prvo na tehniških dnevih na šestih osnovnih šolah v Ljubljani, drugo pa na Poletni šoli elektronike in robotike 2018. Obe izvedbi temeljita na učnem modelu izkustvenega učenja, vendar je vloga učitelja pri izvedbi drugega gradiva opazno manjša kot izvedbi prvega gradiva. Pri izvedbah se prepletata ožičena in programirljiva elektronika. Izvedbi smo tudi analizirali in ugotovili, da so učenci pozitivno naravnani do področja elektronike in da sta jim bili obe izvedbi všeč. Da bi pridobili čimbolj podrobno mnenje učencev o področju elektronike in izvedbi delavnic na poletni šoli, smo z njimi opravili še polstrukturirani intervju.
Raziskava bi lahko spodbudila učitelje k izvajanju predmetov, ki se navezujejo na elektroniko, ter uporabi induktivnih pristopov in učnega modela z izkustvenim učenjem.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-06 03:04:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105554</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12232521</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
