Merjenje segrevalne karakteristike radiatorjaGODLAR, ŽIGA (Avtor) Pušnik, Igor (Mentor) meritvemerjenje temperatureradiatorsegrevalna krivuljatermočlenprenos toploteNamen diplomske naloge je bil izmeriti in izračunati segrevalno krivuljo električnega radiatorja z oljem. Prav tako smo naredili primerjavo z radiatorjem z vodo, ki se je do sedaj uporabljal za študijske namene pri laboratorijskih vajah. Pri primerjavi med radiatorjema smo želeli prikazati bistvene fizične razlike, kakor tudi segrevalno krivuljo, ki se pri obeh radiatorjih zelo razlikuje zaradi različnih materialov in polnila. Za izračun segrevalne krivulje smo morali zelo natančno izmeriti in izračunati horizontalne, vertikalne in sevalne površine radiatorja, ki predstavljajo najpomembnejši del, da se rezultati izračunane segrevalne krivulje ujemajo z izmerjenimi. Izmerjeno segrevalno krivuljo je meril poseben registrator na računalniku. Temperaturo radiatorja smo merili s pomočjo termočlena, katerega hladni konec je bil v posebni izolirani posodi, napolnjeni z zdrobljenim ledom, vroči konec pa je meril temperaturo na radiatorju. Temperaturo radiatorja smo merili na dveh točkah. Prva točka je bila na sredini radiatorja, druga pa na spodnjem delu. Ker je med merjenji prišlo do velikih razlik v temperaturi in nepričakovanega poteka izmerjene segrevalne krivulje, ki jo je izmeril registrator, smo morali težave sproti reševati. Bistveni problem je bil v delovanju grelca pri radiatorju z oljem, ki ni enakomerno grel olja v notranjosti radiatorja. Zaradi nekonstantnih meritev smo točko merjenja temperature na radiatorju prestavili v bližino grelca, ki se je nahajal v spodnjem delu radiatorja. Meritve, narejene z radiatorjem z oljem, smo razdelili na tri dele. V prvem delu so zajete tiste meritve, pri katerih smo merili temperaturo na spodnjem delu radiatorja, izmerjene segrevalne krivulje pa so približno konstantne. V drugem delu so meritve, pri katerih smo merili temperaturo na srednjem delu radiatorja, izmerjene segrevalne krivulje pa so nekonstantne. V tretjem delu so meritve, kjer smo merili temperaturo na spodnjem delu radiatorja. Ti rezultati so se izkazali najbolj točni. Naredili smo tudi primerjavo med radiatorjem z oljem in radiatorjem z vodo. Poleg različnih fizičnih dimenzij se je za najpomembnejšo razliko med njima izkazala snov, ki se nahaja v notranjosti radiatorja. Pri obdelavi podatkov in analizi grafov smo prišli do zaključka, da je na začetku najpomembnejši pravilen izračun in izmeritev vseh površin radiatorja, saj lahko le tako pri nadaljnjih korakih pravilno izračunamo segrevalno krivuljo. Zelo pomembno je tudi, da pravilno in smotrno izberemo točko merjenja temperature, sicer lahko dobimo zelo različne poteke segrevalnih krivulj, ki lahko v ključnih situacijah negativno vplivajo na okolje, človeka itn. Cilj diplomske naloge je pokazati, da lahko z zelo preprostimi metodami merjenja temperature in z zelo malo finančnega vložka dosežemo točne rezultate ob predpostavki, da naprava (v našem primeru radiator) pravilno deluje.20182018-12-04 08:15:07Diplomsko delo/naloga105518VisID: 42962sl