Diferenciacija bralne značke v tretjem razredu osnovne šolePalovšnik, Ana (Avtor) Saksida, Igor (Mentor) razlike med učenciMagistrska naloga v teoretičnem delu najprej opisuje razlike med učenci, ki (lahko) vplivajo na bralni dogodek oziroma bralno dejavnost učencev. Slednje se razvijejo že v predšolskem obdobju, vendar lahko nanje vplivamo, če jih upoštevamo in ustrezno prilagajamo izobraževanje. Magistrska naloga zato v prvem delu opredeli tudi pojma diferenciacija in individualizacija ter opisuje, kaj vse lahko učitelj diferencira oziroma individualizira pri pouku oziroma izvedbi bralne dejavnosti ter tako uveljavi spodbudno učno (bralno) okolje, ki upošteva (bralne) sposobnosti posameznega učenca. Bralna značka v osnovni šoli je prostovoljna interesna dejavnost, pri kateri poteka individualno branje. Kot taka ima bistveno prednost pred poukom slovenščine in ponuja odlično priložnost za prilagajanje priporočilnih bralnih seznamov glede na bralno zmožnost in interese učencev. V teoretičnem delu je predstavljena zgodovina Bralne značke, njen razvoj ter cilji in naloge. Opisan je potek bralne značke v osnovni šoli v 1. in 2. triletju, poudarek pa je na priporočilnih bralnih seznamih in vlogi mentorja pri izvedbi dejavnosti. Ta mora pri izvedbi bralne značke upoštevati dejstvo, da se z leti sposobnost zaznavanja razvija in bogati in da je razumevanje kot prepoznavanje razmerij med sestavinami besedila odvisno od bralčeve starosti in zmožnosti. Če želi mentor z bralno značko spodbujati, razvijati bralno zmožnost ter bralno motivacijo posameznega učenca mora prav tako prilagajati vsebine, cilje in metode bralnega dogodka. Raziskovalni del vključuje akcijsko raziskavo, ki je potekala v 3. razredu osnovne šole pri bralni znački. Izvedba bralnega testa je pokazala, da med učenci obstajajo razlike v branju. Glede na stopnjo bralne zmožnosti so bili razdeljeni v tri skupine, vsaka skupina pa je sledila svojemu priporočilnemu bralnemu seznamu, na katerem je bila literatura prilagojena glede na zahtevnost in interes. Vsak mesec je bila v razredu izvedena tudi poustvarjalna dejavnost, ki je učencem omogočila poglobljeno doživljanje prebranih knjig. Končni rezultati raziskave kažejo, da zgolj diferenciacija bralnih seznamov ni dovolj močna spodbuda za prostočasno branje. Je pa lahko ob izvedbi poustvarjalnih dejavnosti in ob učiteljevih oziroma mentorjevih dodatnih spodbudah eden izmed načinov izvedbe bralne značke, ki pripomore k večjemu številu učencev, ki uspešno zaključijo bralno značko.20182018-12-04 02:54:50Magistrsko delo/naloga105507COBISS_ID: 12215369sl