<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Skozi umetnost do celovitejšega razumevanja zahtevnih vsebin</dc:title><dc:creator>Čampelj,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kemperl,	Metoda	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>medpredmetno povezovanje</dc:subject><dc:description>Učni načrti osnovnih in srednjih šol predvidevajo, da se učenci in dijaki spoznajo z nekaterimi učnimi vsebinami, ki jih raziskovalci na tem področju prepoznajo kot zahtevne. Kot ena takih izpostavljenih je druga svetovna vojna, ki je prepoznana kot občutljiva tematika. Velika večina učencev in dijakov se težko identificira s preganjanimi skupinami, nekateri ne morejo razumeti, kaj se je dogajalo zaradi narave in kompleksnosti vsebine, drugi pa so lahko le občutljivi na grozo. Osnovnošolski predmet, ki zajema največji del vsebine druge svetovne vojne, je zgodovina. Učitelji in profesorji zgodovine pri poučevanju posegajo po različnih virih, med katerimi so tudi razni pisni viri in slikovna gradiva. Druga svetovna vojna se nas je Slovencev kot naroda močno dotaknila, zato so jo slovenski umetniki veliko in pogosto tematizirali.
Ker je učenje skozi umetnost prepoznano kot učinkovita metoda za dodatno razlago vsebin drugih predmetov, spodbuja razvijanje empatije, umetnostna zgodovina pa je prepoznana kot izrazito interdisciplinarna veda, smo v nalogi želeli raziskati, kako učence in dijake skozi umetnost popeljati do celovitejšega razumevanja zahtevnih vsebin. Za začetek smo raziskali, v katerih učnih načrtih se tema druge svetovne vojne na Slovenskem sploh pojavi. Tako smo ugotovili, kateri predmeti so smiselni za medpredmetno povezovanje in kakšna so didaktična priporočila učnih načrtov zanj. V magistrskem delu smo predstavili razliko med kroskurikularnim in medpredmetnim povezovanjem, ju opisali in predstavili, zakaj sta smiselni. Predstavili smo tudi več oblik medpredmetnih povezav, za katere se lahko odločimo. Predstavili smo rezultate že narejenih raziskav na področju mnenj učiteljev o povezovanjih in rezultate raziskav, ki so v povezovanja vključevale umetniške predmete. Raziskali smo, kakšen pomen ima umetnost za vzgojo in izobraževanje, kaj učenje skozi umetnost je in kako lahko predmete povezujemo skozi poučevanje o likovni umetnosti. Predmeta zgodovina in likovna umetnost oziroma umetnostna zgodovina se naravno tesno povezujeta v galerijah in muzejih. Tako strokovnjaki na tem področju kot tudi avtorji učnih načrtov na vsebinski ravni prepoznavajo muzejsko pedagogiko kot pomembno metodo za spoznavanje zgodovine človeštva in zgodovinskih obdobij. Zato smo predstavili tudi to. 
Analize učnih načrtov so pokazale, da sta za poglobljeno razumevanje druge svetovne vojne na Slovenskem, tako v osnovni šoli kot tudi v gimnaziji, najbolj primerna predmeta zgodovina in likovna umetnost. V drugem delu raziskave smo tako ugotavljali, katero dostopno likovno delo slovenske povojne umetnosti je za medpredmetno povezovanje na izbrano tematiko najbolj primerno. Kot dober primer smo izbrali Pompejansko omizje. Slika je delo Marija Preglja, ki je na platno prenesel svoje izkušnje iz koncentracijskih taborišč, v katerih je bil ujet med drugo svetovno vojno. Da lahko izbrano sliko širše umestimo (v obdobje, v katerem je nastala), smo poskrbeli za galerijski kontekst. Kot končni rezultat smo po opravljeni umetnostno-zgodovinski analizi za izbrano sliko pripravili gradivo za učitelje, ki ga lahko uporabijo v medpredmetnem povezovanju prej naštetih predmetov. Del gradiva je tudi voden pogovor o umetnini (pripravljena vprašanja in predvideni odgovori), skozi katerega vsebino likovnega dela in tematike predstavimo.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-04 02:54:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105499</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12211273</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
