Socialna vključenost in podpora starostnikom v družinskih domovih na HrvaškemStrgar, Nina (Avtor) Dekleva, Bojan (Mentor) staranjeIz leta v leto narašča delež starejšega prebivalstva, s tem pa narašča tudi zanimanje in ponudba za različne programe oskrbe za to populacijo. V teoretičnem delu tako najprej predstavim izbrano populacijo oziroma starost kot razvojno obdobje, njegove značilnosti ter razvojne naloge in potrebe starostnikov. V nadaljevanju se osredotočim predvsem na eno izmed višjih potreb, in sicer potrebo po osebnem medčloveškem odnosu, ki jo starostniki zadovoljujejo predvsem znotraj svoje socialne mreže. To opredelim in prikažem s pomočjo različnih avtorjev, pri tem pa razložim tudi vplive socialne mreže na življenje posameznika. V nadaljevanju teoretičnega dela s pomočjo demografskih sprememb oziroma staranjem prebivalstva pojasnim, zakaj moramo razmišljati, spoznavati in raziskovati prav to starostno obdobje ter se usmerim na Slovensko mrežo oskrbe in pomoči starejšim prebivalcem. Bolj podrobno predstavim institucionalno obliko oskrbe, kljub temu da je v tej obliki oskrbe le okoli 5 % vseh starostnikov. Na kakovostno življenje starostnikov v tej obliki oskrbe v največji meri vpliva usmerjenost ustanove, pri čemer podrobno opredelim dimenzije ter predstavim dve skrajni usmerjenosti, medicinsko in socialno. Z nastankom 4. generacije domov za starejše se že zelo dobro približujemo socialni usmerjenosti, a ta v Sloveniji še ni doživela pomembnega razcveta. Pod 4. generacijo domov se uvrščajo tudi družinski domovi, ki se na Hrvaškem zadnjih nekaj let vztrajno širijo. Tovrstne domove predstavim skozi zakonodajo in druge redke vire. Ker pa v Sloveniji o družinskih domovih ne vemo veliko, sama zakonodaja pa ne podaja informacij o samem življenju v teh domovih, v empiričnem delu predstavim prav to z vidika petih intervjuvancev, ki trenutno bivajo v treh različnih družinskih domovih na Hrvaškem. Zajela sem vzorec petih slovenskih starostnikov, od tega 2 moška in 3 ženske, ki trenutno bivajo v družinskih domovih na Hrvaškem, vsi pa imajo tudi izkušnjo bivanja v klasičnih domovih. Skozi intervjuje sem želela spoznati, kakšna je kvaliteta življenja in bivanja v družinskih domovih, kako je poskrbljeno za potrebe starostnikov, kakšna je atmosfera ter kakšni so odnosi med različnimi akterji. Z raziskavo sem ugotovila, da kljub temu da se družinski domovi zelo dobro približujejo principom četrte generacije, predvsem s svojo lokacijo, z majhnostjo in s stalnostjo osebja, pa nekateri še vedno ne vključujejo bistvenih značilnosti te generacije domov. Glede na ime, torej družinski domovi, bi se morali bistveno bolj zgledovati po življenju v družini, kar pa v obravnavanih domovih ni prisotno. V družinah starostniki ne bi smeli čutiti ločenosti in distance od preostalih članov, torej v tem primeru osebja. Prav tako bi jih morali domovi bistveno bolj vključevati v aktivnosti, kot je na primer pomoč v gospodinjstvu. Tudi v teh domovih še vedno prevladuje medicinsko osebje, kar je seveda povsem jasno, saj v domovih bivajo ljudje z različnimi medicinskimi težavami. Kljub temu pa to ne bi smel biti razlog za rutinsko ravnanje osebja. Eden od treh domov je glede odnosov v domu naprednejši in je dober primer približevanja socialni usmerjenosti, kljub temu pa je to še vedno preveč odvisno od same osebnosti zaposlenih.20182018-12-04 02:53:58Magistrsko delo/naloga105497COBISS_ID: 12213833sl