<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odnos medicinskih sester v paliativni oskrbi do umiranja in smrti</dc:title><dc:creator>Gnezda,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Domajnko,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bobnar,	Albina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>umiranja in smrt</dc:subject><dc:subject>paliativna zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>dejavniki odnosa do umiranja</dc:subject><dc:description>Uvod: Medicinske sestre, ki so zaposlene na paliativnih oddelkih, se v okviru svojega poklicnega delovanja pogosto srečujejo z umiranjem in smrtjo bolnikov, za katere skrbijo. Delo z umirajočimi in soočanje s smrtjo pri njih povzroči različne odzive. Namen: Namen raziskave je preučiti odnos medicinskih sester, ki so zaposlene na paliativnih oddelkih, do oskrbe umirajočih, umiranja in smrti. V do dosedanjih raziskavah se je izkazalo, da so z odnosom medicinskih sester do oskrbe umirajočih, umiranja in smrti povezani nekateri dejavniki (znanje, starost, delovne izkušnje in stik z umirajočimi), zato smo želeli preučiti, kakšen pomen tem dejavnikom pripisujejo medicinske sestre zaposlene na paliativnih oddelkih v Sloveniji. Prav tako nas je zanimalo njihovo pojmovanje dela na področju paliativne oskrbe. Metoda dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo uporabili polstrukturirani intervju. Pri sami izvedbi intervjujev nam je bil v pomoč seznam tem oziroma glavnih vprašanj odprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 18 medicinskih sester, zaposlenih na paliativnih in neakutnih oddelkih v 6 bolnišnicah v Sloveniji. Za analizo podatkov smo uporabili kvalitativno analizo vsebine (Graneheim, Lundman, 2004). Rezultati: Skozi kvalitativno analizo vsebine intervjujev so se izoblikovale tri teme, ki služijo kot odgovor na zastavljena raziskovalna vprašanja, in sicer: umiranje in smrt, paliativna oskrba ter dejavniki. Medicinske sestre, ki so sodelovale v raziskavi, najpogosteje umiranje in smrt pojmujejo kot nekaj naravnega oziroma kot del življenja ter imajo pozitiven odnos do dela na področju paliativne oskrbe. Njihovo doživljanje in sprejemanje umiranja in smrti bolnika sta odvisni od značilnosti bolnika ter načina umiranja. Izkazalo se je, da medicinske sestre težje in bolj stresno doživljajo nenadno nepričakovano smrt, težko smrt, smrt mlajšega bolnika, bolnika, s katerim so dlje časa v stiku in s katerim navežejo tesnejši osebni odnos, ter soočanje s stiskami in čustvenimi reakcijami bolnikovih bližnjih. Največ intervjuvank je znanje izpostavilo kot najpomembnejši dejavnik, ki je povezan z njihovim odnosom do umiranja, smrti in oskrbe umirajočih. Razprava in sklep: Vsem stiskam in negativnim čustvenim reakcijam, ki se pojavijo ob soočanju z umiranjem in smrtjo bolnikov, se medicinske sestre ne morejo v popolnosti izogniti. Pomembno pa je, da so take reakcije kratkotrajne in da pri njih ne povzročajo zapoznelih čustvenih reakcij. Z raziskavo smo zaznali, da ima znanje pomembno vlogo pri odnosu medicinskih sester do umiranja in smrti, sprejemanju umiranja in smrti bolnikov ter oskrbi umirajočih bolnikov. V prihodnje bi bilo zato potrebno večjo pozornost nameniti izobraževanju medicinskih sester s področja paliativne oskrbe. Prav tako bi bilo potrebno večjo pozornost nameniti zagotavljanju pogojev za izvajanje kakovostne paliativne oskrbe tako na paliativnih kot tudi akutnih oddelkih, da smrt ne bo kot odrešitev, ampak naravni dogodek ob koncu življenja.</dc:description><dc:publisher> [P. Gnezda]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-01 07:46:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105479</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 89919</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5542507</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
