<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Novi modeli k upravljanju v javnem sektorju</dc:title><dc:creator>Bajuk,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kukovič,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>javna uprava</dc:subject><dc:subject>upravljanje</dc:subject><dc:subject>(post)novi javni menedžment</dc:subject><dc:subject>hibridni model javnega upraljanja</dc:subject><dc:description>Javna uprava je deležna številnih reform na področju upravljana. Prvi se je z upravljanjem javnih zadev ukvarjal Weber, v 80. letih prejšnjega stoletja je Webrov model začel nadomeščati sodobnejši, bolj tržno usmerjen model Novo upravljanje javnega sektorja (NUJS), a je v zadnjem obdobju kot odraz družbenih in političnih sprememb prišlo do razvoja post-NUJS pristopov. Kljub vsem kritikam, ki so jih bili starejši pristopi deležni, so se nekatere njihove značilnost ohranile tudi v sodobni javni upravi. Težko bi opredelili in klasificirali aktualni model javne uprave v samo en čisti model, lahko bi rekli, da so aktualni modeli na nek način hibridi vseh obstoječih modelov. Niti na ravni Evropske unije ne obstaja konsenz o smeri razvoja javne uprave oziroma o preferenčnem modelu upravljanja tako, da je to področje prepuščeno odločitvam vsake posamezne države. Vsako reformiranje javne uprave in hibridizacija pa posledično vpliva na njeno kompleksnost. Pozitiven vidik nove Strategije razvoja javne uprave v Sloveniji pa je preseganje modela NUJS, saj le ta v svojih usmeritvah vključuje tudi pristope iz teorij post-NUJS modelov.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-11-30 07:45:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>105459</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 106324</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 35990365</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
