Razmerje med osebnim stečajem in izvršboRotar, Kim (Avtor) Zajc, Katarina (Mentor) stečajni postopekosebni stečajstečaj potrošnikastečajna masaizvršbaizterjava stroškovUpniki proti svojim dolžnikom vsakodnevno pred pristojnimi sodišči uveljavljajo svoje terjatve ter v povezavi z njimi vodijo izvršilne postopke. Velikokrat pa nastane situacija, ko dolžniki s svojim prezadolženim stanjem niso več kos poplačilu vseh terjatev, zato razglasijo osebni stečaj. Začetek dolžnikove insolventnosti in uvedba stečajnega postopka vpliva na položaj upnikov obeh postopkov; tako tistih, ki so svoje terjatve uveljavljali z izvršbo, kot tudi teh, ki bodo svoje terjatve v stečajnem postopku šele uveljavljali. Ker pa je dolžnik osebnega stečaja fizična oseba in z uvedbo postopka ne preneha tako kot pravna oseba (v stečajnem postopku nad pravno osebo), se zato ne more izogniti prevzemanju obveznosti v vsakodnevnem življenju. Poleg tega nastajajo tudi stroški stečajnega postopka. Kako naj upniki svoje terjatve uveljavijo v morebitni izvršbi, na kaj morajo biti pozorni in kakšne možnosti imajo, da bo izterjava sploh uspešna? 26. aprila 2016 je v veljavo stopila novela G Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je s spremembo določb nekoliko poenostavila postopek v koliziji osebnega stečaja in izvršbe in poenotila nekatere določbe z Zakonom o izvršbi in zavarovanju. Kljub siceršnji pozitivni spremembi zakonodaje, pa se je avtorica pri analizi razmerja med osebnim stečajem in izvršbo srečala s spoznanjem, da soobstoj institutov ni tako samoumeven. Z vsakim noveliranjem se je logika postopka in s tem tudi sodna praksa dodobra spremenila, zato tudi globoko zasidrana načela izterjave ne dajejo enotnih odgovorov omenjenega razmerja, predvsem pa le-teh ne dajo veliko. Avtorica meni, da gre za nekakšen sui generis košček ureditve osebnega stečaja, katerega je potrebno presojati previdno, glede na aktualno ureditev. Prav zaradi dokaj rigidne pravne teorije, a več različnih pogledov pravnih strokovnjakov, se je avtorica odločila soobstoj institutov primerjati po zakonodaji, veljavni v času pisanja tega magistrskega diplomskega dela.20182018-11-29 07:45:14Magistrsko delo/naloga105428VisID: 86001COBISS_ID: 16475217sl